Otroci od staršev podedujejo tudi njihove osebne izkušnje

Čeprav je do sedaj veljalo, da se okoljsko sprožene starševske izkušnje na potomce dedno ne prenašajo, vse več raziskav dokazuje, da temu ni tako. Otroci od staršev dedujejo tudi njihove osebne izkušnje.

Otroci od staršev podedujejo tudi njihove osebne izkušnje. Foto: Bigstock

Ali našo osebnost in vedenje bolj oblikujejo geni ali okoliščine? Dilema je predmet številnih polemik, vse več pa je dokazov, da od staršev ne podedujemo samo barve las in oči. Na nas prenesejo tudi marsikaj drugega. Tudi obnašanje v naučenih situacijah, v katerih se sami sicer niso nikoli znašli, so se pa njihovi predniki.

Okolje vpliva na dedovanje

Vemo, da poleg zunanjega izgleda podedujemo tudi mnogo drugih lastnosti, na primer glasbeni posluh, učljivost, hitrost reakcij, nekatere telesne značilnosti. Kaj pa druga obnašanja, za katera se zdi, da jih poznamo od prej in nam pomagajo v določenih situacijah? Prenašajo se iz roda v rod, kažejo raziskave. Potomcem omogočajo, da pravilno reagirajo (neodvisno od nagonov), čeprav se z izkušnjo srečujejo prvič.

»Okoljski spomin« se prenaša iz roka v rod

Človeški otroci se, podobno kot živalski mladiči, učijo z izkušnjami. Obnašanje potomcev je v veliki medi tudi plod dednosti, spomin pa se prenaša iz roda v rod.

Če ponovitve izkustvene situacije, ki je narekovala spremembo, ni, podedovano vedenje sčasoma izzveni.

Raziskava, ki so so jo izvedli na Giesel School of Medicine, razkriva veliko o tem, kako nove oblike vedenja, ki se razvijejo zaradi vplivov iz okolja, podedujejo potomci. Zaradi njih v določeni situaciji reagirajo na specifični način, čeprav se prej v njej nikoli niso znašli. Ne gre za nagonsko vedenje, pač pa za dedovanje optimalnega naučenega obnašanja.

Izkušnja se prenese na naslednjih pet generacij

Študija razkriva, da vinske mušice preidejo na hrano, bogato z etanolom, ko njihova jajčeca ogrožajo plenilske ose. Slednje svoja jajčeca odlagajo v ličinke vinskih mušic in jih s tem uničijo. Vinske mušice, ki živijo v okolju, kjer je veliko plenilskih os, so se prilagodile tako, da so svoja jajčeca začele odlagati na z etanolom bogato podlago.

Prilagoditev podeduje pet naslednjih generacij, ne glede na to, ali jih ose ogrožajo, ali ne.

Prve generacija vinskih mušic je – čeprav same niso bile nikoli ogrožene, 94 odstotkov jajčec odložila v z etanolom bogato okolje (bolj zrelo sadje…). Naslednja generacija, ki prav tako ni imela stika z osami, je enako izlegla 73 odstotkov jajčec. Delež je iz generacije v generacijo padal in pri peti popolnoma izzvenel. Odkritje dokazuje, da dedovanje »etanolne preference« ni trajna sprememba zarodne linije, ampak reverzibilna lastnost.

»Upamo, da bodo naše ugotovitve prinesle vpogled v vlogo, ki jo imajo starševske izkušnje pri boleznih, temelječih na obnašanju, na primer motnje hranjenja in zloraba zdravil, tobaka, alkohola…,« pravijo avtorji študije.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj