Meningokoki B – preprečite nevarno okužbo s cepljenjem

Napredovanje bolezni je lahko zelo hitro ter pripelje do odpovedi organov in septičnega šoka. Druga oblika bolezni je meningokokni meningitis, za katerega so značilni: mrzlica s povišano telesno temperaturo, utrujenost, glavobol, bolečine v zatilju, bruhanje in motnje zavesti, pojavijo se lahko tudi krči. Pri dojenčkih je slika pogosto neznačilna in težko je posumiti na pravega povzročitelja, razloži pediater Igor Dovnik iz Pediatrije Borštnikova zdravstvene storitve in izobraževanje, d. o. o., in nadaljuje:

»Ob meningokokih skupine B so pomembni povzročitelji bolezni še tisti iz skupin, ki jih označujemo s črkami A, C, X, Y, W. Meningokokne bolezni so razširjene dejansko po vsem svetu, vendar posamezne skupine niso povsod enako pogoste. Diagnoza hude invazivne bolezni se navadno postavi klinično in potrdi z izolacijo povzročitelja v kulturi iz krvi ali redkeje možganske tekočine. Če uspemo bakterijo izolirati, to dovoljuje določiti občutljivost na antibiotike, s katerimi bolezen zdravimo.«

Koliko ljudi se okuži pri nas s to bakterijo? Zakaj je ponekod ta številka veliko višja (npr. v Angliji)?

»V Sloveniji je pojavnost invazivnih meningokoknih bolezni od 0,3 do 1 na 100.000 prebivalcev. Najpogosteje zbolevajo otroci do 5. leta starosti, pri katerih je pojavnost 5,7 na 100.000 prebivalcev. V Angliji je pojavnost višja pri večjih otrocih in najstnikih, kar je posledica pojavljanja bolezni v študentskih kampusih, internatih in v šolah. Podobno velja za vojake in druge skupine ljudi, ki prebivajo skupaj. V teh primerih je možnost hitrega prenosa in širjenja bolezni večja. Tako pogosto pride do izbruhov bolezni, naenkrat zboli več oseb. V Sloveniji je okužba z meningokoki navadno posamična in zato redkejša.«

Kdo je najdovzetnejši za okužbo?

»Kot sem povedal že prej, so za bolezen najdovzetnejši dojenčki do enega leta in nato do petega leta obolevanje postopoma pada. Dovzetnejši so še najstniki in skupine, ki prebivajo v skupnih prostorih (študentska naselja, dijaški domovi …)«.

Zakaj so dojenčki tako izpostavljeni okužbi z meningokokom B? Kje in kako pride najpogosteje pri njih do okužbe?

»Dojenčki so najbolj izpostavljeni in ogroženi zaradi svojega še ne popolno razvitega imunskega sistema. Pri nas jih okoli prvega leta veliko začne hoditi v vrtec in je zato to starost, ko pogosto zbolevajo. Do okužbe pride navadno s kapljičnim prenosom s slino. Lahko pa se okužba prenese tudi po zraku.«

Bi mogoče znali razložiti, zakaj je ravno ta starost – konec prvega/začetek drugega leta – tako nevarna za okužbo?

»Okužba je, kot sem že večkrat poudaril, nevarna v vseh starostnih obdobjih. Težava pri dojenčku in majhnem otroku je ta, da je pri tej starosti potek lahko zelo neobičajen. V tem primeru prvi znaki okužbe niso taki, da bi dovolj hitro posumili, da gre za meningokokno okužbo. Otrok je sprva lahko samo bolj utrujen, bled, ima slabši tek ali hrano odklanja, pogosto ima tudi povišano telesno temperaturo. Čas, ki mine do postavitve prave diagnoze, je tako lahko predolg. Potek in izid bolezni sta v teh primerih lahko slabša.«

Ali so bili tudi pri nas smrtni primeri zaradi okužbe z meningokokom B?

»Smrtnost je do 10 odstotkov (v ZDA od 10 do 15 odstotkov), še pogosteje pa ostanejo trajne posledice po preboleli okužbi. To so razne nevrološke okvare v smislu ohromitev, slepote, okvare sluha, umske prizadetosti, amputacije okončin, ki so prisotne v 20 odstotkih. Številne druge trajne spremembe so neznačilne (motnje spanja, dolgotrajni glavoboli, motnje spomina, osebnosti …) in prave pogostnosti teh trajnih težav po preboleli okužbi navadno ne poznamo. Torej da, tudi pri nas, ki imamo dobro razvito in dostopno medicino, nekatere prej zdrave osebe, okužbe z meningokokom, ne preživijo.«

Po novem je tudi pri nas dostopna zaščita pred to nevarno okužbo. Dojenčke lahko cepimo.

»Situacija je naslednja. Že do zdaj je bilo na voljo kombinirano cepivo, ki je zaščitilo cepljene proti boleznim, ki jih povzročajo meningokoki iz skupin A, C, Y, W. Ti povzročajo v Sloveniji dobro tretjino meningokoknih okužb. V Sloveniji najpomembnejši povzročitelji menigokoknih okužb pa so meningokoki skupine B, ki so krivi za preostali slabi dve tretjini okužb. In cepljenje proti temu povzročitelju je na voljo v Sloveniji od konca preteklega leta. Dojenčke lahko cepimo od 2. meseca starosti.«

Zakaj je zašita pred boleznijo tako pomembna in ali lahko poveste še kakšno podrobnost o cepivu, ali je varno itn. in kolikokrat je treba cepiti, da je zaščita popolna?

Okužba z meningokokom lahko povzroči življenje ogrožajoče stanje. V tem primeru pravzaprav skoraj ni smiselno razpravljati o pomembnosti ukrepa, ki takšno stanje lahko prepreči. Podobno bi bilo razpravljati o pomembnosti, da si v avtomobilu med vožnjo pripet z varnostnim pasom. Popolne varnosti ni in varnost je pri vsakem razvoju cepiva pomemben element. Cepivo je mrtvo in sestavljeno iz štirih komponent bakterije, kar omogoča zadosten odziv imunskega sistema cepljenega. Cepivo je bilo precej težko narediti, saj je bakterija precej zapletena in ‘zvita’. Do zdaj porabljenih je bilo že kar nekaj odmerkov in poročil o resnih stranskih učinkih ni. Najpogostejši so lokalna reakcija na mestu cepljenja in povišana telesna temperatura.

Število potrebnih odmerkov je odvisno od starosti, ko cepljenje začnemo. Cepi se lahko od 2. meseca starosti, ko so potrebni trije bazični in četrti poživitveni odmerek. Enako učinkovito, a bolj ekonomično je, če cepljenje začnemo po 3. mesecu. V tem primeru otrok potrebuje dva bazična in poživitveni odmerek. Glede na ceno je to tudi bolj ekonomično in primerljivo učinkovito. Otroci, stari več kot dve leti, mladostniki in odrasli do 50 let morajo prejeti dva odmerka in bodo mogoče v prihodnosti potrebovali poživitveni odmerek. Za starejše od 50 let trenutno ni zadostnih podatkov o koristnosti cepljenja.«

Cepljenje pa je priporočeno tudi za odrasle. Za katere skupine ljudi oziroma za katere posameznike pa je še posebej zaželeno, da se cepijo proti okužbi z meningokokom B?

»Posebej pomembno je cepljenje proti menigokoknim boleznim za osebe vseh starosti ki imajo določene zdravstvene težave. To so osebe s pomanjkanjem komplementa (gre za sistem, ki sodeluje pri obrambi telesa proti mikrobom), brez vranice ali z vranico, ki ne deluje normalno, in osebe po presaditvi krvotvornih matičnih celic. Obstajajo še določene okoliščine, ko je cepljenje posebej priporočeno zaradi epidemioloških razlogov. Zahtevajo ga številne univerze v ZDA in tudi Veliki Britaniji za študente, ki se vpisujejo na univerzo in bodo prebivali v kampusih. Tudi za potnike na območja z visoko obolevnostjo je pametno, da se cepijo. Prav tako so posebna skupina zaposleni v laboratorijih, v katerih opravljajo preiskave kužnin, ki so lahko kontaminirane z meningokoki.«

Sami se zavzemate za cepljenja. Ali je večina vaših pacientov redno cepljena? Kakšno vlogo ima pediater pri prepričevanju staršev, ki cepljenju sicer niso naklonjeni?

»Velika večina mojih pacientov in tudi slovenskih otrok je cepljena. Iskreno verjamem, da so cepljenja varna in učinkovita. So eden najučinkovitejših ukrepov sodobne medicine in so pravzaprav žrtev lastnega uspeha. Ker z zaščito, ki jo nudi cepljenje, preprečimo številne bolezni, se jih moderni starši ne bojijo več. Sam imam tri otroke, ki jih imam rad vsaj tako kot povprečni starši mojega pacienta. Cepil sem jih vse, kar je bilo v nekem trenutku na voljo, in ne le tisto, kar je bilo obvezno. To je pri delu pediatra izjemno pomembno. Zgled je za tiste, ki dvomijo, lahko dober izhod. Velikokrat starši, ki dvomijo, v resnici cepljenju niso nenaklonjeni. In vsekakor je vloga pediatra na tem mestu neprecenljiva. Nemogoče pa je prepričati prepričane. Te hitro prepoznam in se z njimi ne ukvarjam preveč.«