Prihaja generacija novih antibiotikov – iz kovin

Spojine, ki vsebujejo kovine, bi lahko bile ključ do naslednje generacije antibiotikov. Slednje nujno potrebujemo, saj globalna odpornost bakterij proti obstoječim antibiotikom narašča.

Skoraj 75 odstotkov antibiotikov, ki se trenutno preučujejo, je derivatov že znanih in uporabljenih antibiotikov. Zato bakterije lahko prej razvijejo odpornost nanje. Foto: Bigstock

Raziskovalci Univerze Queensland so odkrili 23 doslej še neraziskanih spojin, ki imajo protibakterijsko in protiglivično delovanje. Vsebujejo kovine, kot so srebro, mangan, cink, rutenij in iridij. Študijo so vodili dr. Mark Blaskovich, dr. Angelo Frei in dr. Johannes Zuegg iz Inštituta za molekularno bioznanost na Univerzi Queensland.

Kovinske spojine in patogene bakterije

Kovinske spojine se kažejo kot učinkovite tudi pri delovanju na bakterije, odporne na antibiotike (vključno z na meticilin odporno Staphylococcus aureus). Selektivno uničujejo bakterijske celice, ne vplivajo pa na človeške. “V kliničnih preskušanjih je trenutno približno 40 novih antibiotikov, kar se sliši spodbudno. Za oceno, kako učinkoviti so v resnici, pa jih je potrebno primerjati z več kot 1000 zdravili in cepivi, ki jih poznamo in uporabljamo od prej,” pravijo raziskovalci.

Nove antibiotike “izdelujejo” iz starih

Skoraj 75 odstotkov antibiotikov, ki se trenutno preučujejo, je derivatov že znanih in uporabljenih antibiotikov. Zato bakterije lahko prej razvijejo odpornost nanje. “Antibiotiki iz spojin, ki vsebujejo kovine, bodo to verjetno presegli. Delujejo namreč po drugačnih mehanizmih, na katere bakterije prej niso naletele,” pravi Frei. Spojine s kovinami so učinkovite tudi proti nekaterim gram-negativnim bakterijam, ki imajo zelo kratko zgodovino zdravljenja z antibiotiki – na primer Escherichia coli in Acinetobacter baumannii.

Analizirali že več kot 300 tisoč spojin

“Na tisoče spojin je, ki neraziskane samevajo na policah v laboratorijih preprosto zato, ker ne spadajo med plesni in kot take ne ustrezajo osnovnemu kriteriju za antibiotike. Do sedaj smo jih analizirali približno 300 tisoč, od katerih jih skoraj tisoč vsebuje kovine, in bili nad rezultati prijetno presenečeni. Mnoge od njih uničujejo patogene bakterije,” pojasnjuje Blaskovich.

Antibiotiki nezanimivi za farmacevtsko industrijo

Raziskovalna skupina upa, da bodo izsledki prinesli nove naložbe v raziskave tudi s strani farmacevtske industrije. “Mnoge farmacevtske družbe se odrečejo razvoju antibiotikov, ker ti prinašajo premalo dobička. Pomembno je, da jim dokažemo, da so spojine s kovinami potencialni vir komercialno zanimivih novih antibiotikov in vredne vlaganja,” pravi Blaskovich.

Antibiotiki in bolezni srca

Antibiotiki so namenjeni zdravljenju bakterijskih okužb. Dandanes jih uporabljamo tudi za vse kaj drugega: pri reji živali, pri masovni proizvodnji sadja in zelenjave in še marsikje drugje. Na antibiotike odporne bakterije so našli celo v prehranskih dopolnilih.

Dokazali so tudi povezavo med boleznimi srca in nekritičnim predpisovanjem antibiotikov. Pogosta uporaba fluorpkinolonov (gre za antibiotike širokega spektra) za 2,4 krat poveča tveganje za popuščanje aortne in mitralne zaklopke. Gre za stanje, pri katerem se kri zaradi poslabšanega tesnjenja zaklopk vrača nazaj v srce.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj