Bolezen se v splošni populaciji sicer najpogosteje pojavlja pri mlajših otrocih do petega leta starosti in dojenčkih. Pred okužbo z meningokom B se lahko po novem cepimo, cepijo pa se lahko že dojenčki.
Obstaja več vrst meningokokov. Odvisno od predela sveta nekje prevladuje ena skupina meningokoka, v drugem delu sveta druga. V našem prostoru je najpogostejši meningokok skupine B, sledijo pa mu meningokok skupine C in drugi. V Sloveniji je bilo po podatkih NIJZ v zadnjem desetletju prizadetih 0,3 do 1 oseba na 100.000 prebivalcev.
Cepivo proti meningokoku B je od letošnje zime v plačljivi obliki dostopno tudi vsem sicer zdravim prebivalcem, ki bi se želeli zaščititi.
O okužbi z meningokom in zaščiti pred njo smo se pogovarjali s pediatrinjo dr. Anjo Radšel, dr. med., iz Otroškega dispanzerja v ZD Medvode.
Kakšna bolezen je meningokokna bolezen skupine B in kako jo prepoznamo? Kakšni so znaki in simptomi okužbe ter kako dolgo traja, da ti izbruhnejo?
»Kot vsi drugi serotipi meningokok skupine B lahko povzroča celo množico težav: od nosilstva brez simptomov do gnojnega meningitisa, okužbe krvi in življenje ogrožajočega šokovnega stanja. Okužba se lahko razvija zelo hitro in hitro pripelje to resnega stanja ali pa v blažji obliki postopno in traja dlje časa. Najpogostejši obliki okužbe sta meningokokni meningitis (gnojno vnetje možganov) in meningokocemija (okužba krvi). Najhujša oblika meningokokne okužbe je tista, pri kateri je čas od prvih znakov do zelo hude klinične slike najkrajši, nekaj ur; pri tem se v krvi nahaja veliko bakterij, ki povzročijo šokovno stanje in ogrozijo življenje bolnika.
Pri dojenčkih so znaki splošnejši: otrok ima visoko vročino, lahko je razdražljiv, boleč (joka, ko ga premikamo), izrazito zaspan in noče jesti. Nekoliko pogosteje se lahko pojavijo možganski krči. Foto: Bigstock
Na meningokokno okužbo pomislimo ob povišani temperaturi, splošnem izrazito slabem počutju bolnika, ki toži za bolečinami v mišicah, sklepih in za glavobolom. Lahko se pojavijo zmedenost, bruhanje in možganski krči. Pri približno 2/3 okužb je na koži prisoten značilen izrazit izpuščaj, ki spominja na podkožne krvavitve in ob pritisku ne zbledi kot večina drugih izpuščajev. Pri dojenčkih so znaki splošnejši: otrok ima visoko vročino, lahko je razdražljiv, boleč (joka, ko ga premikamo), izrazito zaspan in noče jesti. Nekoliko pogosteje se lahko pojavijo možganski krči.«
Kdo je okužbi najbolj izpostavljen? V kateri starosti je okužba naj nevarnejša?
»Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom obstaja večja verjetnost za hujši potek meningokokne okužbe (bolniki s prirojeno motnjo v delovanju imunskega sistema ali motenim delovanjem vranice, bolniki, ki jemljejo zdravila za revmatske bolezni, ali onkološki in drugi bolniki, ki uživajo zdravila za zaviranje delovanja imunskega sistema).
V nekaterih primerih so potrebne amputacije okončin ali prstov, pri hujši obliki meningitisa pa lahko pride do trajne okvare možganov, gluhosti, epilepsije in pri otrocih do motenj v nadaljnjem razvoju.
Osebe, ki spadajo v rizične skupine, imajo na voljo brezplačno cepljenje in svetovanje, kako aktivno preprečiti okužbe. Ogroženi so tudi popotniki v kraje z večjo pogostnostjo menigokoknih okužb (npr. dežele meningokoknega pasu v Afriki).
Izpostavljene so tudi osebe, ki ves čas prebivajo v tesnejših kolektivih, npr. vojaki in mladostniki v internatih. Večjo verjetnost, da zbolijo, imajo osebe, ki so bile v tesnem stiku z obolelo osebo ali njenimi izločki iz nosu ali ust (skupen pribor, kozarci, poljubljanje).
Bolezen se v splošni populaciji sicer najpogosteje pojavlja pri mlajših otrocih do petega leta starosti in dojenčkih. Obstajajo še dodatni dejavniki, ki povečajo možnosti okužbe, npr. kajenje v bivalnem okolju.«
Kako poteka diagnostika? Je odvzem likvorja boleča (nevarna) preiskava?
»Na podlagi klinične slike meningokokne okužbe ni mogoče ločiti od drugih burno potekajočih bakterijskih okužb. Tudi če je prisoten značilen izpuščaj, je verjetnost za meningokokno okužbo sicer večja, se pa tak izpuščaj včasih pojavi tudi pri drugih hudih bakterijskih okužbah.
Najtežji potek okužbe z meningokokom B je pri najmlajših. Foto: Bigstock
Meningitis se lahko prepozna po nekaterih značilnih znakih (kot je npr. test otrdelosti zatilja), ne da pa se po teh znakih sklepati o povzročitelju. Vsak bolnik, za katerega se v splošni ambulanti posumi na hudo bakterijsko okužbo krvi (sepso) ali menigitis, je torej obravnavan enako, ne glede na mogoč vzrok.
Bolnik je napoten za diagnostiko in zdravljenje v bolnišnico; če kaže znake hujše prizadetosti, je potreben prevoz z reševalnim vozilom, pred njim pa že v ambulanti bolnik prejme prvi odmerek antibiotika, ki deluje proti vsem najpogostejšim bakterijskim povzročiteljem, in po presoji zdravnika druga podporna zdravila.
Okužba z meningokokom B lahko poteka zelo hudo; pri do 15 % okužb se lahko konča s smrtnim izidom. Najpogosteje zbolijo mlajši otroci do petega leta starosti in dojenčki.
V bolnišnici izpeljejo diagnostične postopke za dokaz okužbe. Pregledajo kri, lahko tudi vzorec kože na mestu izpuščaja, in ob znakih meningitisa preverijo prisotnost bakterij v možganski tekočini. To se izvede s t. i. lumbalno punkcijo, ki je nenevaren rutinski postopek in v rokah izkušenega osebja nič bolj boleč in neprijeten kot odvzem krvi iz žile.«
Kakšne so možnosti zaščite pred (invazivno) meningokokno boleznijo skupine B?
»Pred okužbo se osebe, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, najučinkoviteje zaščitijo s pravočasnim zdravljenjem z antibiotikom v enkratnem zaščitnem odmerku.
Bolnike z večjim tveganjem za hudo meningokokno okužbo že vrsto let ščitimo s cepljenjem. Že dolgo je na voljo cepivo proti serotipom A, C, W in Y, zadnja leta tudi prosti skupini B. Zanje je cepivo brezplačno. Cepljenje se priporoča tudi vsem tesnim kontaktom rizičnih oseb (npr. svojci).
Za bolnike z večjim tveganjem za hudo meningokokno okužbo je cepivo brezplačno. Cepljenje se priporoča tudi vsem tesnim kontaktom rizičnih oseb.
Cepivo proti meningokoku B je od letošnje zime v plačljivi obliki dostopno tudi vsem sicer zdravim prebivalcem, ki bi se želeli zaščititi. Cepimo lahko že dojenčke. V deželah z večjo pogostnostjo okužbe (npr. Anglija) je dostopnost cepiva pomembno vplivala na zmanjšanje hudih okužb in njihovih zapletov.«
In katere so posledice bolezni, če nismo imeli zaščite in zbolimo? Zakaj je smrtnost tako visoka?
Pri blažjih ali običajnih oblikah ter če je bolezen dovolj zgodaj prepoznana in ustrezno zdravljena, posledic ni. Če gre za hujšo obliko bolezni, ki poteka zelo hitro in pri kateri so prizadeti različni organski sistemi (možgani, krvni obtok, notranji organi), pa lahko nastopijo posledice, ki so trajne. Včasih pride do smrtnega izida. V nekaterih primerih so potrebne amputacije okončin ali prstov, pri hujši obliki meningitisa pa lahko pride do trajne okvare možganov, gluhosti, epilepsije in pri otrocih do motenj v nadaljnjem razvoju.
