Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša vrsta demence, zbolijo pa predvsem starejši. V starosti 65 let jo ima vsak štirinajsti, v starosti 80 let pa že vsak šesti. Po 65. letu starosti se tveganje zanjo vsakih pet let podvoji. Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva, zdaj pa kaže, da se prav na tem področju obeta izjemen preboj. Testiranja spojin rastlinskega izvora CMS121in J147 so namreč dala odlične rezultate.
Upočasnjevanje propadanja možganskih celic
Spojini CMS121in J147 obetata preboj pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, so pokazali poskusi na miših, ki so jih opravili raziskovalci Inštituta Salk. Izboljšujeta spomin in upočasnjujeta degeneracijo možganskih celic. Delujeta tako, da povečata raven specifičnih molekul v možganih ter jih »spravita« na raven, kot je pri mladem organizmu. S tem preprečita poškodbe možganskih celic, ki se običajno pojavijo med staranjem.
Vplivanje na biokemične procese
Raziskava je posebej pomembna zato, ker odkriva nove molekulske mehanizme, vpletene v Alzhimerjevo bolezen. »Študija je CMS121 in J147 potrdila ne samo kot obetavni za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, pač pa bi z njima lahko preprečevali tudi staranje drugih organov,« je prepričana dr. Pamela Maher iz Inštituta Salk.
»Vplivanje na vzporedne biokemične procese, ki spremljajo staranje, je bilo pri iskanju zdravila za Alzheimerjevo bolezen doslej precej zanemarjeno,« pa izpostavlja dr. Antonio Currais iz Inštituta Salk, prvi avtor raziskave.
Kaj sta CMS121in J147?
In kaj sploh sta CMS121 in J147? Gre za različici različnih rastlinskih spojin z zdravilnimi lastnostmi. Odkrila sta jih dr. Pamela Maher in dr. David Schubert, vodja Salkovega laboratorija za celično nevrobiologijo, in iz njih razvila CMS121 in J147. Slednja vplivata na specifične molekulske poti v možganih, zaradi katerih starajoči se nevroni ne odmirajo. Veljata za najbolj obetavni učinkovini, iz katerih bi lahko razvili učinkovito in poceni zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. Trenutno ju testirajo na živalskih modelih.
Obetavni rezultati poskusov na miših
V najnovejši raziskavi so ju preizkusili na skupini hitro starajočih se miši. Polovica jih je v starosti 9 mesecev začela dobivati CMS121 ali J147, ostale pa ne. Po štirih mesecih so raziskovalci ponovno testirali spomin in vedenje živali ter analizirali genetske in molekularne markerje v njihovih možganih. Ne samo, da so se živali, ki so prejemale CMS121 ali J147, bolje odrezale na testu spomina, njihovi možgani so pokazali razlike na celični in molekularni ravni. Ohranila se je ekspresija določenih genov, povezanih s strukturami, ki ustvarjajo energijo v celici.
»Bistvena ugotovitev je, da obe spojini preprečujeta molekularne spremembe v celicah, za katere vemo, da jih povzroča staranje,” je pojasnila Maherjeva.
Acetil konecim A in mitohondriji
Podrobnejši poskusi so pokazali, da CMS121 in J147 vplivata na mitohondrije, in sicer tako, da povečata koncentracijo acetil koencima A (acetil-coA). Ko so raziskovalci v izoliranih možganskih celicah blokirali encim, ki razgrajuje acetil koencim A, ali pa so dodali velike količine molekul, iz katerih acetil koencim A nastane, je prišlo do izjemno ugodnega vpliva na mitohondrije. Ustvarjanje energije se je povečalo, možganske celice pa so se uspešno zoperstavile molekulskim spremembam.
»Tudi nekateri poskusi na ljudeh so pokazali, da staranje negativno vpliva na mitohondrije, ki pri Alzheimerjevi bolezni delujejo še slabše,« pravijo raziskovalci.
Maherjeva in Currais že načrtujeta nove raziskave, v katerih bosta testirala učinke CMS121 in J147 na staranje ostalih organov. Poizkusila bosta tudi poiskati nove spojine, s katerimi bi bilo mogoče vplivati na različne faze nastajanja oziroma razgradnje acetil koencima A.
