Včasih se zmoti in napade lastna tkiva, včasih kot nevarne prepozna snovi iz okolja, ki to niso, včasih se brez nekega jasnega vzroka sproži sam. V vseh treh primerih je posledica vnetje.
»Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, katere mehanizem nastanka je precej zapleten in vključuje več dejavnikov. Prvi dejavnik je motena barierna funkcija povrhnjice, drugi pa je imunološka motnja. Pri ljudeh z atopijskim dermatitisom imunski sistem deluje nekoliko drugače: na različne snovi iz okolice odreagira zelo hitro in burno. Včasih se celo sproži brez nam znanega vzroka in povzroči vnetni proces v koži. Večinoma gre za motnjo v delovanju limfocitov T oziroma v kontroli njihovih zapletenih imunoloških poti, posledica pa je vnetje kože,« za uvod pove asis. dr. Borut Žgavec iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, katere mehanizem nastanka je precej zapleten in vključuje več dejavnikov. Prvi dejavnik je motena barierna funkcija povrhnjice, drugi pa je imunološka motnja. (asis. dr. Borut Žgavec)
Koža atopikov je drugačna
Naše telo je zaščiteno s kožo, katere pomembni del je zgornja plast – povrhnjica, ki ščiti pred izgubo vode iz telesa in pred vdori mikrobov in snovi iz okolice. Najbolj pomembni del povrhnjice za zaščito pred izgubo vode je rožena plast v kateri se nahaja maščobna pregrada (epidermalna lipidna bariera): keratinociti se namreč, preden poroženijo, obdajo z maščobno ovojnico. »Pri atopikih je barierna funkcija kože motena: maščobna pregrada je tanjša in drugače sestavljena. Zato se njihova koža hitreje izsuši in je bolj občutljiva na različne kemične substance iz okolice,« nadaljuje sogovornik.
Zelo pomemben je tudi vpliv mikroorganizmov, ki živijo na koži in tvorijo njen biom. Preko 300 milijard jih je in nekateri od njih lahko atopijski dermatitis poslabšajo mnogi pa so pomembni za normalno delovanje kože.
“Vloga bioma se v zadnjih letih intenzivno raziskuje in nimamo še dovolj zanesljivih podatkov o točni vlogi. Vse pa kaže, da je biom zelo individualen in da je njegovo ravnovesje zelo verjetno vpliva za delovanje naše kože oziroma celega telesa.«
Kdo najpogosteje zboleva za atopijskim dermatitisom?
Družinska obremenjenost igra pri atopijskem dermatitisu pomembno vlogo. Če ga ima kdo od družinskih članov, je tveganje, da ga bo imel tudi otrok, večje. »Anamnestični podatki so pri diagnozi atopijskega dermatitisa zelo pomembni.
Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki jih imenujemo atopiki. Zanje je značilna že omenjena motena barierna funkcija kože in nekoliko drugačen imunski odgovor.
Pri atopikih se sicer lahko vnetje pojavi na različnih organskih sistemih, ne samo na koži,« pojasnjuje dr. Žgavec. Vendar, izpostavlja, atopijski dermatitis ni alergija. Čeprav si mnogi predstavljajo, da je temu tako. »Pri skoraj 20 odstotkih bolnikov z atopijo oziroma atopijskim dermatitisom nikoli ne dokažemo alergijske preobčutljivosti,« pravi.
Kako se kaže atopijski dermatitis?
»Atopijski dermatitis se največkrat manifestira že v otroški dobi, včasih že pri dojenčkih. Ni pa to pravilo. Začne se z rdečico in intenzivnim srbenjem na koži, pri majhnih otrocih običajno na obrazu (lička). Pogosto pri takih otrocih opažamo tudi spremembe na podplatih, včasih tudi dlaneh: koža je običajno bolj suha in se lušči ali guba. Pojav imenujemo juvenilna plantarna dermatoza, « pojasnjuje dr. Žgavec, in nadaljuje:
»Razpon, kako se atopijski dermatitis manifestira pri odraslih, je zelo širok. Pogosto pri njih opazimo kožne spremembo pityriasis alba: na koži se pojavijo relativno dobro omejena področja svetlejše in blago luščeče kože. Gre za blago vnetje, ki moti pigmentacijo. Tudi keratosis pilaris je pogosta kožna sprememba pri atopikih: običajno na zunanjih predelih nadlakti, stegen in lateralnih delih telesa je koža na otip bolj groba saj gre za povdarjene roževinaste čepke v dlačnih mešičkih na teh predelih.
Pogosto pri njih opazimo kožne spremembo pityriasis alba: na koži se pojavijo relativno dobro omejena področja svetlejše in blago luščeče kože. Gre za blago vnetje, ki moti pigmentacijo. Tudi keratosis pilaris je pogosta kožna sprememba pri atopikih: običajno na zunanjih predelih nadlakti, stegen in lateralnih delih telesa je koža na otip bolj groba saj gre za povdarjene roževinaste čepke v dlačnih mešičkih na teh predelih.
O atopijskem dermatitisu pa govorimo, ko se se manifestira pravo vnetje.
Pri najmlajših se najpogosteje začne na obrazu: rdeča lička, eksudacija (prestopanje medcelične tekočine, ki je zaradi vnetja obilnejša, na površino kože, kar se kaže lahko z znaki »vlažnega« vnetja, posušena tekočina, pa tvori kraste) luščenje kože, srbenje.
Prav zaradi močnega srbenja in posledično praskanja vidimo pri atopijskem dermatitisu v ospredju razpraskanine (ekskoriacije) in pri dlje časa trajajočih spremembah pa lihenifikacijo to je pojav zaradi kroničnega praskanja, se koža začne na teh mestih zadebeljevati, postaja bolj ’usnjata’, kožna risba je poudarjena Kasneje pri starejših otrocih se vnetje preseli na druga področja, na primer na notranjo stran zapestja. V odrasli dobi pa je značilno pojavljanje rdečine v velikih pregibih: komolčna kotanja, kolenska kotanja, vrat, nart…Čeprav lahko atopijski dermatitis prizadane katerikoli predel kože! V najhujših primerih pride do generalizacije, ko lahko atopijski dermatitis prizadane kožo celega telesa.«
Praskanje stanje poslabša
Atopijski dermatitis je ena od najbolj srbečih in motečih bolezni, ki zelo poslabša kakovost življenja. Praskanju se skoraj ni mogoče izogniti. Kar sicer prinese hipno olajšanje, na dolgi rok pa stanje poslabša.
Poškodujejo se celice povrhnjice, ki sprostijo še več citokinov in vnetje se poslabša. Nastane začaran krog: bolj kot se bolniki praskajo, bolj jih srbi in hujša je bolezen.
“Rožena plast kože se zadebeli, nastanejo plošče s poudarjeno kožno risbo. ( lihenifikacija) Najnovejše raziskave kažejo, da naj bi se, zaradi citokinov, ki se sproščajo pri praskanju, celo zmanjša barierna funkcija v črevesju ter povečalo tveganje za alergije na hrano,« razloži dr. Žgavec. »Zaradi praskanja se na koži lahko razvije okužba. Ena od bakterij, ki jo sumimo, da lahko zelo poslabša atopijski dermatitis, je stafilokokus aureus. Gre za patogeno bakterijo, ki povzroča tudi gnojna vnetja kože. Zaradi slabše barierne funkcije na prizadetih mestih je prehajanje alergenov v kožo lažje in se lahko razvije kontaktni dermatitis. Če atopijski dermatitis ni dobro voden, lahko povzroča velike težave.«
Nega kože in izogibanje sprožilnim dejavnikom
»Atopijski dermatitis zdravimo zelo individualno in uporabimo pristop, ki daje najboljši učinek z najmanjšo obremenitvijo za pacienta.
Temelj uspešnega vodenja atopijskega dermatitisa pa je pravilna nega kože. S pravilno nego kože in izogibanjem sprožilnim dejavnikom lahko mnogo pacientov živi brez zdravil.
Nega se začne že pri vskodnevnem umivanju. Izogibati se je potrebno pretiranemu umivanju , še posebej z mili in se zato raje priporoča čistilne pripravke na osnovi olja, oljne kopeli, … po umivanju pa ustrezna hidracija kože – predvsem z nadomeščanja izgubljene maščobe, ki jo voda in navadna čistilna sredstva ( mila, tekoča mila…itd.) dodatno odstranjujejo in posledično tanjšajo maščobno bariero. Bolniki z atopijskim dermatitisom se morajo kar precej mazati. Njihovi keracinotiti namreč proizvajajo premalo maščob in zato so vezani na uporabo dodatnih mazil.
Sodobni pripravki za nego kože pri atopijskem dermatitisu vsebujejo posebne vlažilce, njihova sestava pa je podobna, kot je epidermalna lipidna bariera.
Mamam tudi povemo, naj ne pretiravajo z umivanjem otrok in naj pri tem uporabljajo posebne oljne kopeli ali posebne pripravke za umivanje,« za atopično kožo, razloži dr. Žgavec. Izpostavi, kako pomembno je izogibanje različnim kemičnim substancam. Koža atopikov je zelo iritabilna in že majhne koncentracije snovi jo lahko zelo dražijo. »Svetujemo, da se uporablja čim manj detergentov in praškov ter da se perilo večkrat spere. Za manj dražeča veljalo neobarvana, kemično neobdelana oblačila iz materialov, ki manj dražijo kožo (bombaž…). Izogibajo naj se volni…..Oblačila naj bodo bolj ohlapna. Mnogi pacienti s pravilno nego kože in izogibanjem poslabševalnim dejavnikom lahko zelo dobro nadzorujejo svojo bolezen.«
Zdravljenje atopijskega dermatitisa
»Atopija ni alergija, vendar so alergijski mehanizmi pogosto prisotni in sodelujoči pri atopijskem dermatitisu. Zato pri atopikih vedno opravimo alergološko testiranje: v podkožje vnesemo standardizirano serijo alergenov in skušamo ugotoviti, kateri so tisti, ki bi lahko bili sprožilni ali poslabševalni dejavnik in ki se jim mora bolnik izogibati,« razloži dr. Žgavec. Kaj pa, ko je vnetje že prisotno? Kako poteka zdravljenje takrat?
»Ko pride do vnetja, je zelo pomembno, da ga čim prej umirimo. Če tega ne storimo, je velika verjetnost, da se bo bolezen širila, zdravljenje pa bo bistveno bolj dolgotrajno.
Najprej predpišemo zdravila v obliki mazil, ki si jih pacient maže na kožo. Najbolj učinkoviti in hitro delujoči so glukokortikosteroidi, ki zavirajo imunsko in vnetnio dogajanje.
Njihov najpogostejši neželeni učinek je, da tanjšajo kožo. Zelo uspešni so tudi imunomodulatorji (najpogosteje se uporabljajo kalcinevrinski inhibitorji). Nimajo toliko stranskih učinkov, kot glukokortikosteroidi a so tudi manj potentni in jih predpišemo kot vzdrževalno terapijo, ko se akutna faza vnetja umiri. Kot komplementarno zdravljenje se lahko uporabljajo tudi posebna UV obsevanja, a se jih prav zaradi škodljivih učinkov UV žarkov na kožo, v zadnjih letih skušamo izogibati.
Če lokalno zdravljenje ni uspešno, predpišemo sistemsko zdravljenje v obliki tablet. V prvi vrsti uvedemo imunosupresivna zdravila: (npr. za krajša obdobja sistemske kortikosteroide, ciklosporin A …).
Včasih se predpišejo tudi sistemski antihistaminiki , čeprav na sam atopijski dermatitis nimajo pomembnega vpliva, lahko pa z blokiranjem histamina le nekoliko pripomorejo k zmanjšanju vnetja in predvsem pri mnogih pacientih lahko zmanjšajo občutek srbenja.
Kam gre razvoj zdravljenja?
»Atopijski dermatitis se v zadnjih letih zelo intenzivno raziskuje, tako da že zelo dobro poznamo imunološka dogajanja, ki se pri njem pojavljajo ter tudi, kateri citokini so ključni pri procesu. . Ta spoznanja vodijo v razvoj tarčnih zdravil. Na tržišču je že registrirano biološko zdravilo – monoklonalno protitelo, ki blokira receptor interlevkin 4. Novejša zdravila so tudi tako imenovani inhibitorji JAK. Najprej so bili v obliki tablet, zdaj pa jih razvijajo tudi v obliki mazila. Slaba plat tarčnih zdravil je, da so zelo draga. Zdravljenje z njimi je deset in večkrat dražje, kot zdravljenje z ostalimi zdravili, in jih predpisujemo šele, ko ostali načini zdravljenja niso uspešni.
Zadnja leta se veliko dela na uporabi probiotikov kot možnosti podpore zdravljenju.
Nekatere raziskave so namreč pokazale, da na atopijski dermatitis ali njegovo poslabšanje vplivajo spremembe mikrobioma kože oziroma kar celega telesa. Nove metode gredo v smeri, kako vplivati na to, da bi bil mikrobiom na koži tak, da je čimbolj v sožitju z našim telesom.,« za konec pogovora pove dr. Žgavec.
