Zaradi covid-19 veliko ljudi preživlja neskončne ure doma in gleda računalniške, telefonske in televizijske zaslone. Internet (predvsem) postaja mehanizem za spoprijemanje s socialno izolacijo, dolgočasje, stres in strah pred okužbo. Odvisnost od interneta,mobilnega telefona in televizije je v porastu. In kako vse to skupaj vpliva na duševno zdravje?
Pred ekrani po novem presedimo 40 % vsega svojega časa
Študija v Veliki Britaniji je pokazala, da zaradi covid-19 ukrepov odrasli 40 odstotkov svojega časa preživimo pred zasloni (računalniškimi, telefonskimi, televizijskimi). Skovali so tudi že nov izraz: »binge watching«. Raziskovalci so ugotovili tudi, da dolgotrajno gledanje televizije ali guglanje privede do stanja, ko se ne spomnimo več, kaj smo pred zaslonom počeli prejšnji dan. Iščemo ene in iste pojme, po večkrat spremljamo ene in iste TV serije. To vodi v občutek, da svoj čas mečemo stran, dnevi pa nam tečejo v prazno. Postanemo distrofični in depresivni. Narašča občutek krivde, motivacija početi karkoli koristnega upada.
Pobeg iz stresne covid-19 vsakdanjosti
Je pa v »binge-watching-u« tudi nekaj dobrega, pravijo strokovnjaki. Omogoča pobeg iz s covid-19 zaznamovane in stresne vsakdanjosti, zmanjša tveganje za okužbo – ker smo daleč proč od drugih ljudi, ter povečuje večopravilnost -na primer pletenje med gledanjem televizije ali pa likanje ali zlaganje perila. V domačem okolju smo sproščeni in se nam ni treba ozirati na mnenje drugih.
»Bing-watching« škoduje telesnemu in duševnemu počutju
Ključno vprašanje, s katerim se ukvarjajo številne raziskave, pa je, ali »binge watching« škoduje našemu duševnemu in telesnemu počutju. Številne študije izpred nekaj let, ko smo pred televizijskimi ekrani preživljali bistveno manj časa, so namreč to potrdile. Potrdila se je korelacija med debelostjo, motnjami spanja, agresivnim vedenjem, nekaterimi kroničnimi boleznimi. Našteto je bilo pri ljudeh, ki televizije niso gledali, prisotno veliko redkeje.
Motnje spanja in slabše miselne sposobnosti
Med prekomernim časom uporabe zaslona in motnjami spanja obstaja dokazana povezava. Ne gre zgolj za nespečnost in slabo kakovost spanca. Ljudje, ki veliko časa preživijo na telefonu, internetu ali pred televizorjem, to pogosto počnejo na račun odrekanja spanju. Ustrezna količina spanja pa je potrebna za optimalno delovanje možganov, zdrav imunski sistem, dober spomin in splošno počutje. Spanje kratkotrajni spomina očisti nekaterih informacij in s tem ustvari prostor za novo učenje. Neustrezna količina spanja ne povzroča samo težav s spominom, ampak negativno vpliva na vse miselne sposobnosti. Ima tudi novo »lastnost«, ki so jo odkrili šele pred kratkim: omogoča prenašanje stresa iz prejšnjega dneva v naslednjega – kljub temu, da stresor ni več prisoten.
Modra svetloba – prijateljica čez dan, sovražnica ponoči
Pomanjkanje spanja ne vpliva enako na vse, vendar če traja dlje časa, povzroči občutke tesnobe in izolacije ter vodi v depresijo. Televizijski, računalniški in telefonski zasloni oddajajo modro svetlobo, kar zmoti proizvodnjo melatonina in cirkadiani ritem.
Modra svetloba ima valovne dolžine med 380 nm in 500 nm. Čeprav podnevi dviguje razpoloženje ter izboljša pozornost in reakcijski čas, je ponoči uničujoča. Zavira izločanje melatonina – hormona, ki skrbi za izmenjevanje ritma spanja in budnosti. Ko je ta ritem porušen, niso posledice samo motnje spanja. Slabše je delovanje imunskega sistema, moteni so živčni prenašalci v možganih (nevrotransmiterji), poveča se dojemljivost za okužbe, pride do motenj endokrinega sistema itd.
Praktični nasveti zdravnikom za zmanjšanje škode
Avtorji študije so postregli tudi z nekaj navodili zdravnikom. Nanje se zaradi duševnih težav, povezanih z »binge-watchingom« obrača vse več ljudi. Prvo pravilo je, naj bo čas, porabljen za gledanje televizije in uporabo interneta, zmeren. Nikakor naj ne traja 40 % našega dneva. Ljudje naj bodo zelo selektivni pri izbiri vsebin in naj se osredotočijo lena tiste, ki jih v resnici zanimajo. Pazljivost je potrebna pri spremljanju novic – slabe namreč anksioznost še povečajo. Ljudje naj čim več časa preživijo zunaj, v naravi. Vadba pred ekrani nikakor ne odtehta sprehoda na sončen dan, pohoda v hribe, izleta s kolesom…
