Upad kognitivnih funkcij se zdi samoumeven spremljevalec staranja in mnogi se vnaprej sprijaznijo, da jim um ne bo več služil tako dobro, kot jim je nekdaj. Kot samoumevno sprejmejo izgubo spomina in Alzheimerjevo bolezen. Po nepotrebnem. Za možgane velja enako, kot za ostale dele telesa: trening je tisto, kar najbolj šteje. Z njim lahko začnemo tudi, ko število svečk na rojstnodnevni torti že preseže 60.
Za začetek … branje in jezik(i)
Ljudje, ki ležijo v postelji, izgubijo mišično maso. Ljudje, ki ne uporabljajo možganov, izgubijo miselne sposobnosti. Treniranje možganov ohranja bister um, tehnik, ki jih lahko prakticira vsakdo, pa je veliko. Naj naštejemo nekatere: branje (knjig, revij, časopisov, vsebin na spletu…), poslušanje radia (zahteva drugačno delo možganov, kot gledanje televizije), igranje družabnih iger, učenje novega jezika (raziskave potrjujejo, da ljudje, ki govorijo dva jezika, redkeje zbolevajo za demenco), osvajanje novih znanj (v zrelih letih, ko otroci odidejo in kariera ni več na prvem mestu, si lahko vzamete čas za uresničitev mladostnih sanj).
Govorjenje nazaj in uporabljanje leve namesto desne roke
Se spomnite igric iz otroštva, ko ste govorili nazaj? Medtem, so jih otroci izvajajo mimogrede, za zabavo, v odraslosti nanje popolnoma pozabimo. Čeprav so preproste, da bolj ne bi mogle biti. Znanost jih je poimenovala nevrobika, gre pa za serijo vaj, pri katerih rutinska opravila izvajamo drugače.
Začnite uporabljati drugo roko: če ste desničar, začnite nekatera opravil zavestno opravljati z levo roko (in obratno), na primer odklepanje vrat, uporabljanje jedilnega pribora, nalaganje špecerije v nakupovalno košaro ali vrečko; iz službe ne hodite vedno po isti poti; zaprite oči in se poskusite spomniti okusa hrane; govorite »nazaj itd. Simpatočna vaja, ki jo lahko izvajate tudi samo v mislih, je »igra imen«. Pri njej si za osebna imena izmislite šaljivo rimo, na primer »Žiga v telovadnici miga«. Bolj kompleksna kot je, bolj boste razgibali možgane.
Hoja v hrib in možgani
Telesna aktivnost poveča pretok krvi skozi možgane in izboljša povezave med možganskimi celicami. Dokazano izboljša koncentracijo in spomni, krepi domišljijo in sposobnost načrtovanja. Dejavnost, ki resnično koristi telesu in umu je tista, pri kateri se srčni utrip tekom vadbe konkretno dvigne (na 90 ali več, vendar naj ne preseže 75 odstotkov maksimalnega, ki ga izračunate tako, da od 220 odštejete svoja leta). Ena od najboljših tovrstnih vadb je hoja v hrib.
Hrana, ki koristi možganom
Hrana, ki koristi telesu in je »prijazna« do srca in ožilja ter obsega pasu, je dobra tudi za možgane. Raziskave kažejo, da debelost v srednjih letih za skoraj dvakrat poveča tveganje za demenco na starost. Pisana sadje in zelenjava, cela zrna, zdrave maščobe (oljčno olje itd.), ribe in belo meso, za žejo pa voda in kozarec vina ali piva pri kosilu…. Uravnoteženao prehranjevanje po načelih mediteranske prehrane je recept, ki tudi možgane ohranja v dobri »formi«.
Razvade – da, ampak po pameti
Preveč alkohola naenkrat ohromi presojo, govor, spomin in gibanje, kar vemo vsi. Dolgoročne posledice pretiranega uživanja alkohola so vidne tudi na možganih: skrči čelni reženj, in to za stalno. Nekatere raziskave so tudi potrdile, da igranje videoiger stimulira dele možganov, ki so odgovorni za gibanje, spomin, načrtovanje in fino motoriko.
Učenje inštrumenta krepi mentalne funkcije
Glasbena šola v otroštvu se »povrne« na starost. Enako velja, če ste glasbeni samouk. Igranje inštrumenta krepi mentalne funkcije, ki sicer nimajo nič skupnega z glasbo, na primer spomin, sposobnost načrtovanja, koordinacijo in fino motoriko. Učenje inštrumenta je zabavno, in nikoli ni prepozno, da se ga lotite.
Druženje z drugimi bistri um
Prijatelji so v zrelih letih enako pomembni kot v mladosti, vendar podatki kažejo, da s staranjem število socialnih stikov upada. Govor bistri um, ne glede na to, kje poteka: doma, v službi, pri prijateljih, v društvi, ki ste se mu priključili… Torej – telefon v roke in »na čvek«! Pogovor tudi pomaga olajšati stres, ki je še eden od velikih »uničevalcev« možganov, saj dokazano poškoduje sivo možganovino, v kateri se nahajajo centri, ki shranjujejo in procesirajo informacije.
In za konec … odmerek dobrega spanca
Pošten spanec pomaga, da boste pri umskih (in vseh ostalih) nalogah bolj uspešni. Če dan začnete neprespani, se to pozna pri vseh aktivnostih čez dan. Nova znanja težje osvajate in koncentracija je slabša. Če si počitek privoščite po učenju, možgani procesirajo, uredijo in shranijo nove informacije. Pripravijo jih tako, da jih boste z najmanj težav lahko uporabili kasneje. Odrasli potrebujemo 7 do 8 ur spanca na dan.
