Želja po mastni hrani: ko cvrtju ne moremo reči »ne«

Zakaj je naša želja po mastni hrani tako velika? Ali gre za nekaj, kar nam je preprosto všeč, ali pa za nekaj, za kar smo v deset tisoč letih (ki jih je v 90 odstotkih zaznamovalo pomanjkanje hrane) spoznali, da »hitro pomaga« pri delovanju telesa - daje energijo in se lahko presnovi?

Pred kratkim objavljena raziskava je odkrila novo povezavo med črevesom in možgani ter razkrila, zakaj je želja po mastni hrani pri vseh nas tako izrazita. Fot: Bigstock

Čeprav naj bi maščobe sestavljale 30 odstotkov naše prehrane, se dogaja celo, da delež preseže 50 odstotkov. Mastna hrana je pač nekaj, kar nam tekne. Ampak – zakaj je temu tako in kolikšno vlogo pri tem igrajo mikroorganizmi v črevesju? Slednji skupaj tehtajo kilogram in pol do dva kilograma. Ogromna masa torej, ki ni pomembna le zato, da razgradi hrano, ki jo zaužijemo. Izloča številne bioaktivne snovi, ki vplivajo na delovanje vsega v našem telesu, vključno z imunskim sistemom, možgani, ožiljem, srcem, jetri… .

Želja po mastni hrani – pravi vzrok se skriva v črevesu

Pred kratkim objavljena raziskava je odkrila novo povezavo med črevesom in možgani. Na Columbia’s Zuckerman Institute so ugotovili, da prehranske maščobe, ko vstopijo v črevo, sprožijo signal, ki steče po živcih do možganov. Spodbudi novo željo po mastni hrani. Če bi ga uspeli regulirati, bi to prineslo nove možnosti tako za preprečevanje kot tudi za zdravljenje debelosti. Jezik možganom pove, kaj nam je všeč. To je predvsem hrana, ki je sladka, slana ali mastna. Črevo pa možganom pove, kaj potrebujemo, pravijo raziskovalci. Preučili so, kako se miši odzivajo na prehranske maščobe: lipide in maščobne kisline. Gre za snovi, ki jih nujno potrebujemo (vnesemo jih s hrano), saj gre za gradnike celic, tkiv in organov.  

Prehranske maščobe v črevesu aktivirajo možgane

Raziskovalci so mišim ponudili vodo z raztopljenimi maščobami in sladkano vodo. Čeprav so na začetku v enaki meri pile oboje, so že v nekaj dneh razvile močno naklonjenost vodi z maščobami. Tudi, ko so poskus ponovili z gensko spremenjenimi živalmi, ki niso bile sposobne okušati maščob, je naklonjenost mastni vodi ostala. Sklepali so, da prehranske maščobe v črevesu preko signalnih poti aktivirajo možgane, ti pa sprožijo vedenjski odziv.

Da bi to potrdili, so živalim izmerili možgansko aktivnost in ugotovili, da se je nevronska aktivnost predelu možganskega debla, imenovanega kavdalno jedro solitarnega trakta (cNST), povečala. Gre za del možganov, ki je vpleten tudi v vzpostavljanje preference do sladke hrane. Odkrili so tudi signalne poti, ki so prenašale sporočilo iz črevesa v kavdalno jedro solitarnega trakta (cNST). Nevroni v vagusnem živcu, ki povezuje črevo z možgani, so bili zelo aktivni, ko so miši imele v črevesu prehranske maščobe.

Deaktivacija nevronov vodila v zgubo želje po mastni hrani

Potem, ko so identificirali biološke mehanizme, so si raziskovalci natančno ogledali črevo – točneje epitelne celice črevesne sluznice. Odkrili so dve skupini celic, ki pošiljata signale vagusnim nevronom kot odgovor na zaužito maščobo. Ena skupina celic deluje kot splošni senzor temeljnih hranilnih snovi, ki se ne odziva le na maščobe, ampak tudi na sladkorje in aminokisline. Druga skupina celic se odziva samo na prehranske maščobe, kar potencialno pomaga možganom razlikovati maščobe od drugih snovi v črevesu.

V nadaljevanju so raziskovalci blokirali aktivnost epitelnih celic črevesne sluznice. Izključitev signalizacije iz obeh celičnih skupin je preprečila, da bi se vagusni nevroni odzvali na zaužito maščobo. Nato so uporabili genske tehnike za deaktivacijo vagusnih nevronov in/ali nevronov v kavdalnem jedru solitarnega trakta. V obeh primerih so miši izgubile apetit po mastni hrani. Dokazali smo, da je to, kar se dogaja v črevesu po zaužitju maščobe, ključno za odziv možganov, pravijo avtorji in nadaljujejo: “Naši poskusi prinašajo nove možnosti za spreminjanje odziva možganov na maščobo.”

Želja po mastni hrani torej obstaja od pamtiveka in je evolucijsko pogojena. Ljudje se v zadnjih nekaj sto letih nismo biološko spremenili, se je pa zelo spremenilo naše okolje. Od leta 1980 se je stopnja debelosti po vsem svetu podvojila. Danes ima sladkorno bolezen skoraj pol milijarde ljudi. Prekomerno uživanje poceni, visoko predelane hrane, bogate s sladkorjem in maščobami, ima uničujoč vpliv na zdravje ljudi, po njej pa pogosteje posegajo tisti z nizkimi dohodki in nižjo stopnjo izobrazbe. Če bomo razumeli, kako ta živila vplivajo na okus in os črevo – možgani, več možnosti bomo imeli za klinično posredovanje, so prepričani avtorji.

Vir: Li, M., Tan, HE., Lu, Z. et al. Gut-Brain Circuits for Fat Preference. Nature (2022). https://doi.org/10.1038/s41586-022-05266-z