Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja.
Na novinarski konferenci Društva za srce so strokovnjaki predstavili znake srčnega popuščanja, pot bolnika s srčnim popuščanjem, novosti v zdravljenju, pristop k bolniku, težave pri zdravljenju s strani zdravnika in bolnika, delo ambulant za srčno popuščanje in telemedicino na bolnišničnem nivoju. Izvedeli smo tudi, kako je z obravnavo pri osebnem zdravniku, kako mora ravnati bolnik in kakšna je vloga svojcev.
Zanimalo nas je tudi, kaj bolnika s srčnim popuščanjem čaka v življenju, s katerimi težavami se največkrat sooča in zakaj veliko bolnikov pride (pre)pozno. O izkušnjah v klinični praksi smo podrobneje povprašali specialistko družinske medicine Alenko Simonič, dr. med., iz Zasebne ambulante splošne medicine v Ormožu.
Alenko Simonič, dr. med., iz Zasebne ambulante splošne medicine v Ormožu.
Ambulanta s starejšimi bolniki
Zdravnica pove, da ima v svoji ambulanti zelo velik odstotek bolnikov starejših od 65 let in da se pri svojem vsakodnevnem delu s srčnim popuščanjem (SP) pa tudi z drugimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni, srečuje zelo pogosto. Večina teh bolnikov ima pred diagnozo SP že prisotno neko bolezen srca, ki so ji pogosto pridružene še sladkorna bolezen, debelost, povečan vnos alkohola, apneja v spanju, kajenje in/ali pretirana uporaba nekaterih zdravil.
Kako bolezen doživljajo bolniki
Največkrat se simptomi bolezni prikradejo postopoma in starejši bolniki jih pripisujejo staranju, slabi kondiciji in splošni oslabelosti ob pridruženih boleznih. Bolniki jih običajno pri pregledu v ambulanti ne navedejo sami, po njih moramo aktivno spraševati zdravniki.
In katere simptome bolniki najprej opazijo? Najpogosteje in najhitreje bolniki postanejo pozorni na dispnejo ob že majhni aktivnosti in pa ortopnejo, na katero moramo biti še posebej pozorni. Zato je eno od naših ciljanih vprašanj tudi, koliko vzglavnikov potrebujejo, da lahko spijo (bolniki povedo, da ponoči spijo skoraj sede in potrebujejo veliko vzglavnikov). Bolnike moti tudi pogosto odvajanje vode v nočnem času, zaradi česar so nenaspani in (še bolj) utrujeni, še bolj pa otekanje trebuha in nog – zadrževanje vode v telesu posledično povzroči zvišanje telesne teže.
Ali zdravniki simptome SP prepoznamo dovolj hitro?
Če se simptomov srčnega popuščanja zavedamo in jih dobro poznamo, jih tudi pri svojih že znanih srčnih bolnikih hitro odkrijemo in s postavitvijo diagnoze večjih težav ni. Večja težava je pri postavitvi diagnoze pri mlajših bolnikih, kjer so vzroki za nastanek lahko tudi drugi, simptomi pa na začetku niso nujno zelo izraziti.
Ali morajo njeni bolniki čakati na preiskave srca? »Imam srečo, da delam v Ormožu, kjer je bil UZ srca mojim bolnikom vedno dokaj dostopen, tudi v času epidemije. UZ srca je pravzaprav tista prva dodatna preiskava, ki jo potrebujemo pri diagnozi SP. Menim, da je prav, da te bolnike vodimo družinski zdravniki, ki svoje bolnike najbolj poznamo. Če pa smo bolj vajeni pošiljanja h kardiologu, potem pa je to, še posebej v časih, kot smo jih preživljali zadnji dve leti, res lahko težava.
Spremljam problematiko in vem, da se je stanje številnih bolnikov v času omejenega dostopa v pandemiji poslabšalo. Še najbolj prizadeti so bili morda na novo nastali bolniki, ki so imeli močno omejen dostop do primarne zdravniške obravnave in obravnave pri specialistu. Za moje bolnike to ne velja, saj smo imeli z izjemo prvih dveh mesecev epidemije v 2020 frekvenco obiska enako kot prej,« poudari specialistka družinske medicine.
Znati moraš pravilno vprašati
Pomembno je, da bolnike sprašujemo po simptomih. Še posebno starejše, ki znake vse prehitro pripišejo starosti, onemoglosti …Bistveno je, da veš, kaj jih moraš vprašati: o težkem dihanju ponoči, o tem, koliko blazin potrebuje, da lahko (za)spi, koliko metrov zmore prehoditi – vse to je treba vprašati in le tako bomo dobili odgovor o dejanskem stanju bolnika pred nami. Svoje bolnike poznam in hitro opazim spremembe.
Velik preskok v zdravljenju srčnega popuščanja
Ker ambulante za srčno popuščanje tudi sicer zaradi dolgih čakalnih dob niso prav zaživele, terapijo večinoma uvajajo sami (tudi s pomočjo referenčnih sester), praviloma kardiologa vključimo v zdravljenje pri napredovalih oblikah bolezni in seveda ob poslabšanju, kadar je potreben sprejem v bolnišnico.
»Bolniki s SP so bili včasih kar hitro obsojeni na prezgodnjo smrt, ni bilo zdravil, bolniki pa so imeli številne težave. V zadnjih petih letih pa so prišla zdravila, ki so zares v veliki meri spremenila življenje teh bolnikov. V moji ambulanti sva se s sestro odločili, da bova poklicali te bolnike, v kolikor niso sproti prihajali, in smo jim poskušali uvesti nova zdravila. Prva zdravila, ki so revolucionirala zdravljenje teh bolnikov, so bili antagonisti angiotenzina II in inhibitorja neprilizina, s kratico jih imenujemo zdravila (iz skupine) ARNI, nato pa so prišli zaviralci SGLT2, ob katerih se je življenje bolnikov še močneje spremenilo na bolje. In to ne samo bolnikom s SP, življenje je postalo kakovostnejše tudi za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in tudi za bolnike z drugimi srčno-žilnimi boleznimi. Z uvedbo novih zdravil smo res bistveno izboljšali njihovo življenje.
Dejansko smo ugotovili, da se je ob glikemiji uredilo tudi srčno popuščanje, bolniki so živeli lažje in boljše.
Zaviralci SGLT2 so bili najprej uvedeni za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, a že hitro se je pokazala njihova prednost v dodatnem ugodnem delovanju na srčno popuščanje, in nazadnje tudi njihov dobrodejen učinek na ledvica, skratka, izkazalo se je, da imajo odlične učinke na več oprijemališč, pojasni Simonič in nadaljuje: »Tudi zavarovalnica je kmalu uvidela, da ta zdravila lahko bistveno spremenijo potek življenja bolnikom, in je hitro omogočila predpisovanje teh zdravil tudi nam, družinskim zdravnikom brez nekih posebnih omejitev. S tem je bilo omogočeno, da so naši bolniki dobili zdravilo veliko prej, kot če bi jih lahko predpisovali samo specialisti.«
Ključni sporočili:
Bolnikom sporoča: »Pomembno je, da svojemu zdravniku poveste za težave in poskrbite, da ste slišani. In ko dobite dobro zdravilo, ga jemljite, saj boste opazili razliko v počutju, moči …« Zdravnikom sporoča, da si želi, da bi našli čas, da bi v svoje vsakodnevno delo vpletli nove načine zdravljenja in se poskušali držati smernic. Bolniku namreč naredimo veliko dobrega že s tem, če mu predpišemo nova zdravila in se ne držimo starih form.
Pomemben steber so tudi svojci
»So pa tako bolniki s srčnim popuščanjem med procesom zdravljenja bolezni pogosto v stiski, saj iščejo odgovore na številna vprašanja. Le težko se znajdejo ob vseh omejitvah, ki se jim postavijo. Dejstvo je, da bolezen vpliva na njihova druženja, partnerske in družinske odnose, in življenjski slog nasploh. Zaradi različnih omejitev pogosto nastopita tudi depresija in brezvoljnost. Na vprašanje, kakšna je vloga bližnjih obolelega za SP, Simonič pove, da svojce povabijo že kmalu po diagnozi, še posebej pri tistih bolnikih, ki malce težje razumejo njihova navodila.
»Pogovorimo se o vnosu tekočine in o pomembnosti rednega tehtanja, pa o omejitvi alkohola, cigaret, soli, hrane z dosti kalija ter o pomembnosti ohranjanja telesne aktivnosti. Svojci morajo tudi vedeti, kakšne težave bo bolnik čutil ob poslabšanju, kako si lahko pomaga sam, kdaj morajo ukrepati oni. Ta navodila je smiselno imeti zapisana, da jih ne pozabijo. V resnici je sila pomembno, da to sliši širša družina, vsak mora vedeti, koliko sme bolnik popiti (omejitev je lahko tudi manj kot liter tekočine dnevno), in tudi vse druge napotke, s katerimi jih podrobno opremimo.
Takega bolnika bistveno lažje vodimo,« pojasni zdravnica in hudomušno doda, da je svojcem tudi všeč, da imajo malce nadzorne vloge, a s to dodatno motivacijo, ki mora trajati dolgo, saj je bolezen vseživljenjska. Točno vedo, na kaj morajo biti pozorni – največkrat je njihov glavni fokus prehrana, a na žalost je pomembno še veliko drugih stvari – teža, tlak, vnos tekočine, vnos soli, gre za celosten pristop.
Če je področje diagnostike in zdravljenja na Ormoškem koncu odlično urejeno, pa rehabilitacije za bolnike s SP ni. Zdravnica pove, da so centri za rehabilitacijo v bolnišnicah in da so bolniki programe sprejeli dobro. Čeprav kakšne aktivnosti zanje predstavljajo napor, se obisku ne odrečejo. Pohvali tudi zdravstvene time v rehabilitacijskih centrih, ki zavzeto opravljajo svoje delo z bolniki.
Zdaj imamo tudi slovenske smernice za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2
Na vprašanje, kaj za družinske zdravnike pomeni objava novih smernic/priporočil za zdravljenje SB tipa 2, Simonič pove, da te vedno prinesejo neko novost in olajšajo odločitev za nekaj novega. Tako je pri zdravljenju SB 2 zdaj jasno napisano, kako začnemo zdraviti, da že zgodaj uvajamo nova, učinkovitejša zdravila, zaradi česar se lažje odločiš za njihovo predpisovanje.
Alenka Simonič pojasni, da zaradi novejših zdravil in celostnejšega pristopa k zdravljenju srčnega popuščanja v zadnjih letih opaža občutno manj poslabšanj in posledično tudi manj sprejemov v bolnišnico pri teh bolnikih. Zato je res pomembno, da družinski zdravniki pri zdravljenju uporabljajo vsa sodobna zdravila za zdravljenje srčnega popuščanja, jih uvajajo sami, saj »ne čakamo na uvajanje s strani kardiologov, ker s tem pogosto lahko izgubimo pomemben čas. Tako dobro urejeni bolniki kljub težki bolezni lahko kvalitetno živijo in doživijo lepo starost«, sklene pogovor srčna družinska zdravnica iz Ormoža Alenka Simonič.
