Definirali čustva, ki najbolj zmanjšujejo vnetje

Rek, da nekateri kozarec vidijo na pol prazen, drugi pa na pol poln, poznamo vsi. Ločuje tiste, ki na življenje vedno gledajo pozitivno, in tiste, ki v vsem najprej najdejo slabe stvari.

Naše čustveno stanje ne vpliva samo na to, kako dobro smo zaščiteni pred okužbami, ampak tudi na stopnjo vnetja. Foto: Bigstock

Manj znano pa je, da je od tega izjemno odvisen uspeh zdravljenja. Medicina dobro ve, da je več kot 60 odstotkov telesnih boleznih psihosomatskega izvora. Čustva, značaj in osebnostne lastnosti torej igrajo veliko vlogo pri tem, ali bomo zboleli. Kako pa – če sploh, čustva vplivajo na proces, ki je skoraj dežurni krivec za vse – na vnetje? Ugotovitve zadnjih nekaj let dokazujejo, da zelo.

Čustvene izkušnje in delovanje imunskega sistema

Delovanje imunskega sistema je zelo tesno povezano z našimi čustvenimi izkušnjami. Naše čustveno stanje ne vpliva samo na to, kako dobro smo zaščiteni pred okužbami, ampak tudi na stopnjo vnetja. Negativna čustva, kot so žalost, žalost, sram, strah in jeza, imajo skoraj enake učinke. Enako velja za vsa pozitivna čustva, združena v splošno kategorijo optimizma ali pozitivnega razpoloženja. Ampak – ali so vsa pozitivna čustva enaka? Ali obstaja način za povečanje imunosti z doživljanjem nekaterih od njih?

Vzorec sline odkril delovanje imunskega sistema

Da bi bolje razumeli različne učinke različnih pozitivnih čustev, so raziskovalci Univerze Berkeley že leta 2015 izvedli dve študiji. V prvi je sodelovalo 94 študentov, ki so izpolnili standardni vprašalnik in dali vzorec svoje sline. V drugi študiji je 119 prostovoljce izpolnilo vprašalnik na domačih računalnikih, nato pa so odšli v laboratorij, kjer so jim prav tako vzeli vzorec sline. (1) In zakaj je bil vzorec sline tako pomemben? Zato, ker so v njem iskali prisotnost stresnega hormona interlevkina 6.

Definirali čustva, ki vplivajo najbolj

Interlevkin 6 je pomemben vnetni marker, njegova raven pa je odvisna od tega, kako dobro deluje naš imunski sistem. Višje ravni interlevkina 6 so povezane z večjim vnetjem. V prvi študiji je bil za določanje čustvenega stanja uporabljen standardizirani vprašalnik PANAS. V drugi študiji sta bila uporabljena dva dodatna vprašalnika, lestvica pozitivnih čustev (DPES) in test osebnosti. Oba se v psihologiji standardno uporabljata. Rezultati obeh študij so pokazali, da so bila pozitivna čustva povezana z nižjim interlevkinom 6. V drugi študiji so definirali tista pozitivna čustva, ki so imela največji vpliv na interlevkin 6. To so bili strahospoštovanje, zabava, sočutje, zadovoljstvo, veselje, ljubezen in ponos.

Takojšnji vpliv na spodbujanje ali zaviranje vnetja

Dve dodatni študiji ponujata nekaj novih vidikov, ki jih je treba upoštevati. Prva je pokazala, da je bilo negativno razpoloženje, četudi je bilo trenutno, povezano z močnim povečanjem vnetnih markerjev v krvi. (2) Njeni avtorji so zaključili, da to dokazuje, takojšen vpliv čustev na zmanjšanje ali spodbujanje vnetja. V drugi (3) so v vzorcih sline merili koncentracije še enega pomembnega vnetnega markerja: C-reaktivnega proteina (CRP). CRP je ključni označevalec sistemskega vnetja. Pozitivno razpoloženje je statistično pomembno znižalo raven CRP v slini. Zanimivo pa negativno razpoloženje ni bilo povezano s pomembnim vplivom na CRP.

Viri: 1. Stellar JE, John-Henderson N, Anderson CL, et al. Positive affect and markers of inflammation: Discrete positive emotions predict lower levels of inflammatory cytokines. Emotion. 2015;15(2):129-133.
2. Graham-Engeland JE, Sin NL, Smyth JM, et al. Negative and positive affect as predictors of inflammation: Timing matters. Brain Behav Immun. 2018 Nov;74:222-230.
3. Slavish DC, Jones DR, Smyth JM, et al. Positive and Negative Affect and Salivary Markers of Inflammation Among Young Adults. Int J Behav Med. 2020 Jun;27(3):282-293.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj