Prhljaj – trdovratna nadloga: Se ga je mogoče znebiti?

Bliža se svečan dogodek, na katerega si želite obleči novo temno obleko, vendar oklevate, saj si ne želite, da bi vaš popoln videz pokvarile bele mrvice, ki vztrajno padajo z vašega lasišča. Prhljaj je ena najpogostejših težav, s katero se sooča skoraj 50 odstotkov prebivalstva razvitih držav. Kaže se kot bele ali sivkaste luske na lasišču, ki nastanejo zaradi povečanega luščenja zgornje plasti kože (povrhnjice). Je posledica fiziološkega procesa, pri katerem se odmrle celice človeške kože odstranijo in nadomestijo z novimi. Vendar pa iz neznanega razloga ali zaradi bolezni luščenje včasih postane pretirano in s tem izjemno vidno. Pri ljudeh s prhljajem se mlade kožne celice razvijejo hitreje, kot je potrebno, kar povzroči pospešeno odstranjevanje starih celic.

Prhljaj trdovratna nadloga. Se ga je mogoče znebiti?
Prhljaj je zelo pogosta težava s katero se sooča skoraj 50 odstotkov ljudi razvitih držav. Foto: Bigstock

Nastanek prhljaja ni povsem znan, razen če je posledica kožnih bolezni. Zdi se, da je pogostejši pri ljudeh, ki imajo izredno suho kožo – stanje se poslabša ob hladnem vremenu ali med daljšim bivanjem v prostorih s suhim zrakom. To je še posebej izrazito v zimskih mesecih pri tistih, ki bivajo v prostorih s centralnim ogrevanjem. Nošenje kape v zimskih mesecih prav tako spodbuja nastanek prhljaja.

Za boljše razumevanje samega pojava prhljaja, ali imamo morda sami vpliv, da bi preprečili njegov nastanek in kako se ga najlažje znebimo, če sploh, smo vprašali primarija Borisa Kralja, dr. med., specialista dermatovenerologije in flebologije iz dermatološke ambulante AKD.

Kaj je prhljaj?

Je zelo pogosto stanje lasišča, ki se pojavlja v dveh oblikah. Mastni prhljaj ali seboroični dermatitis se kaže v obliki mastnih in rumenih lusk na lasišču, ki se oprijemajo glave in las. Je posledica čezmerne proizvodnje sebuma, vendar je dokazano lahko prisoten pri vseh vrstah las, suhih ali mastnih, ne glede na njihovo dolžino in teksturo. Presežni sebum ustvarja goste in mastne luske, ki se prilepijo na lasišče in jih je težko odstraniti, če se lasišča ne obravnava na ustrezen način. Zato prhljaj postane še gostejši, lepljivejši in bolj masten, luske pa se nabirajo druga na drugo in tvorijo mastno plast na lasišču in pri lasnih koreninah.

Suhi prhljaj je opazen v obliki suhih, belih lusk na lasišču, ki prosto padajo z glave in las. Navadno ni povezan z določenimi bolezenskimi stanji in ne povzroča vnetja lasišča, prav tako ni pogojen s tveganjem izpadanja las. Skoraj vedno pa je prisotno srbenje, zato tistim, ki ga imajo, povzroča številne nevšečnosti. Zmerno luščenje lasišča je sicer stalno prisotno pri vseh ljudeh, vendar je običajno nemoteče – skoraj nevidno. Za nastanek prhljaja so tako pomembni moški spolni hormoni, starost, spol in žleze lojnice. Te namreč na lasišču izločajo loj, deloma pa je za luščenje krivo tudi zaroženevanje ali keratoza, to se kaže kot suha zgornja plast odmrle kože; ker je na lasišču teh žlez veliko, je to še toliko bolj izrazito, razloži prim. Kralj. 

Pri ljudeh s prhljajem se mlade kožne celice razvijejo hitreje, kot je potrebno, kar povzroči pospešeno odstranjevanje starih celic.

Posebno vlogo pri samem procesu luščenja lasišča pa ima glivica Pityrosporum ovale, ki je vseskozi normalno prisotna na lasišču vsakega človeka in v normalnih okoliščinah ni škodljiva. Njene posledice se občutijo v določenih situacijah, ko se za njo ustvarijo ustrezni pogoji, da se lahko razmnoži, kar povzroči poslabšanje stanja. Kaj točno povzroči njeno ekstenzivno rast, ni povsem jasno, vendar se pogosto omenja povečana proizvodnja olja in maščob žlez lojnic, bolezni in nevrološke motnje, oslabljen imunski sistem, preredko umivanje las ali izredna občutljivost na plesen Malassezia.

Slabšanje zdravstvenega stanja lahko privede do vnetja lasišča, rdečine, močnega odpadanja belih plasti. V tem primeru govorimo o diseboreji. Pojavlja se na zanjo značilnih mestih, kot so lasišče, sluhovodi, področja za in pred ušesi, ob nosu, na obrveh, nad prsnico, na popku, na osrednjem delu hrbta, ter tudi pod pazduhami in na spolovilih. To stanje pa je veliko bolj neprijetno iz več razlogov: vizualno moteče, srbeče, z vnetjem na lasišču, največ na robovih las, na zatilju in skoraj vedno zahteva zdravljenje.

Nujno je tudi poudariti, da lase dobro speremo in ne uporabljamo preveč vroče vode.

Kaj torej lahko sami naredimo, da ublažimo njene posledice? V primeru močnega vnetja se izogibamo vodi, kožo čistimo z olji. Svetuje se uporaba čim bolj blagih krem, izogibamo pa se kortikosteroidnim kremam, ki sicer zdravijo množico težav, od diseboreje, atopijskega dermatitisa itd., saj umirijo vnetja, vendar na dolgi rok tanjšajo kožo. Pri lasišču včasih ne zadostuje le uporaba pravega šampona, takrat moramo uporabiti tudi dodatna sredstva z močnejšim delovanjem v obliki tekočin ali gelov. Pravilna nega lasišča je pomembna, saj na daljše obdobje neobvladano vnetje lahko vodi v izpadanje las, poudari sogovornik.

Kateri so »krivci« za nastanek prhljaja ali diseboreje?

Nastanek lahko izzove več dejavnikov, v prvi vrsti je to genetika, naslednje zelo pogoste so hormonske spremembe (v času pubertete, pri ženskah obdobje mene), razna bolezenska stanja (padec odpornosti, težke terapije itd.), stresne situacije, tako psihične kot fizične (različni napori, tudi športni, npr. maraton itd.), način prehranjevanja in pomanjkanje vitaminov. Vse navedeno je pri ljudeh, ki se znajo dobro opazovati, pokazatelj napovedi, kdaj se jim bo njihovo stanje poslabšalo.

V primeru močnega vnetja se izogibamo vodi, kožo čistimo z olji.

Po besedah prim. Kralja je pogosto vprašanje, ali se »bolezen« lahko pozdravi. Stanje lahko samo umirjamo ali ublažimo, ne moremo pa ga pozdraviti. Izpostavi še, da je pri samemu blaženju neželenega stanja, ki je tudi estetska težava, najbolj pomembno poiskati vzrok, ki je porušil ravnovesje v našem telesu. V prvi vrsti se svetuje izogibanju maščobam in sladkorju, prav tako preveč slani in začinjeni hrani. Velja zmanjšati tudi vnos alkohola in ogljikovih hidratov, nasprotno pa se priporoča povečanje količine sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Pozitivne rezultate daje tudi zadosten vnos vitaminov in mineralov, kot so kalcij, baker in cink. Ne smemo pozabiti niti na zadostno pitje vode in kljub hitremu tempu življenja poskusimo omiliti stres ter okrepiti imunski sistem.

Zanemariti ne smemo niti same nege las in lasišča. Danes je v ponudbi veliko vrst šamponov, ki so namenjeni tako za odpravljanje prhljaja kot diseboreje. Sestavine, ki jih vsebujejo, umirjajo vnetja na lasišču in zmanjšajo ali zdravijo glivice. Njihovo uporabo se priporoča na 3 do 4 dni  vsaj 2–3 tedne, ko se stanje umiri, služijo kot preventiva 1-krat na 14 dni, za vmesna pranja posegamo po običajnih šamponih. Nujno je tudi poudariti, da lase dobro speremo in ne uporabljamo preveč vroče vode. Če je le možno, za sušenje ne uporabljamo sušilca in se prav tako izognemo preveč agresivnim preparatom za nego las. Pri hudem vnetju, srbečici in močnemu luščenju je nujen posvet z zdravnikom-dermatologom, saj so ti simptomi lahko posledica seboroičnega dermatitisa, ki ne prizadene samo lasišča, temveč tudi obraz in prsi, kar pa že zahteva zdravljenje.

V prvi vrsti se svetuje izogibanju maščobam in sladkorju, prav tako preveč slani in začinjeni hrani.

Kako poteka zdravljenje in kdaj se svetuje obisk pri dermatologu?

Pri bolnikih, pogosto tudi pri tistih s prisotno luskavico, kjer so tako spremembe z luščenjem kot vnetja zelo močna, se zahteva celovito obravnavo. Za uspešno zdravljenje so potrebni podatki o poteku stanja, o morebitni prisotnosti na drugih mestih, eventualnih sklepnih težavah in podobno, šele po tem pregledu se postavi prava diagnoza in se uvede ustrezna terapija. Po postavljeni diagnozi je treba bolniku pojasniti, da gre za dolgotrajno zdravljenje, ki ne daje hitrih rešitev. Kar pomeni, da se ne sme pričakovati uspešne terapije z nekajkratnim umivanjem lasišča. V času zdravljenja se tudi odsvetuje posege na laseh z agresivnejšim barvanjem, uporabo močnih sredstev za nego las in visoke temperature pri sušenju. Po končani terapiji, ko se vnetje in luščenje umirita, se vsa omenjena sredstva spet lahko uporabljajo, strne potek zdravljenja prim. Kralj.