Prhljaj – zakaj se pojavi in kako ga odpraviti

Dobro vemo, kako neprijetno se je spoprijeti s to vsakodnevno nadlogo, še posebej, ko se težavi pridružijo še drugi dejavniki – neprijetni občutki in zadrega, strah pred druženjem in socialna izolacija. O osnovnih dilemah in vprašanjih, kaj ga povzroči, kako se z njim spopasti in odpraviti, je spregovorila dr. Tamara Levičnik, dr. med., spec. dermatovenerologije.

Za kaj gre pri prhljaju

Prhljaj je na lasišču viden v obliki belkasto-rumenkastih mastnih lusk, ki so posledica hitrega razmnoževanja zunanje plasti mrtvih kožnih celic. Govorimo o procesu obnavljanja celic lasišča, ki poteka zelo hitro, saj se morajo poroženele celice odluščiti, da tako naredijo prostor novim celicam. Kot je pojasnila dr. Tamara Levičnik, spec. dermatovenerologije, je pri prhljaju ta proces še bistveno hitrejši: »Celična izmenjava je pospešena, povrhnjica poroženeva, ne luščijo se le drobni delci, ampak večji kosi, sestavljeni iz sprijetih delov, dobro vidni na laseh in oblačilih. Roženi sloj povrhnjice lasišča pri obolelih sestavlja le 10 plasti korneocitov, normalno pa jih je med 25 in 30. Proces sproži lipofilna kvasovka Malassezia, ki se hitro razmnožuje v mastni sredini.« Posledično prihaja tudi do mikrovnetij, pri čemer se koža na draženje odzove z vnetnimi imunskimi celicami. Posameznik to občuti kot nelagodno srbenje, pojavita se tudi pordelost in razdraženost lasišča. Stanje se navadno poslabša jeseni in pozimi, zlasti zaradi izsušenosti kože, izboljša pa se v toplejšem delu leta.

Prhljaj in genetska pogojenost

Vsekakor je umestno vprašanje, če smo k prhljaju dedno nagnjeni oziroma kako se prenaša. Kot je povedala dr. Levičnikova, je za njegov nastanek odločujoča dedna seboroična konstitucija, kar potrjuje povezavo med prhljajem in genetsko izpostavljenostjo. Bolj razširjen je med moško populacijo, vzrok pa je najverjetneje iskati v moških hormonih, ki spodbujajo intenzivnejšo proizvodnjo sebuma oz. loja kot ženski hormoni.

Aktivnost žlez lojnic nadzorujejo hormoni, zato lahko različne hormonske spremembe stimulirajo tvorbo loja in s tem povečajo tveganje za razvoj prhljaja. Po drugi strani pa je tudi res, da nekateri ljudje s prhljajem izločajo povsem običajno količino loja, medtem ko se pri drugih, ki proizvajajo prekomerno količino loja, prhljaj ne razvije. Strokovnjakinja pojasnjuje, da je dejavnost lojnic sicer močno povezana s pojavom prhljaja, vendar pa tvorba loja sama po sebi ni odločilna vzročna povezava: »Glivice se hitreje razmnožujejo na mastnem lasišču, ker se hranijo z olji in odmrlimi kožnimi celicami, nakopičenimi na lasišču. Pogost mit je, da so v primeru prhljaju lasje in lasišče umazani, kar ni res. Neredno pranje las sicer lahko povzroči kopičenje maščobe in kožnih celic, kar spodbudi tudi nastanek prhljaja, enako kot se to lahko zgodi pri prepogostem pranju, ko je lasišče razdraženo. Večje tveganje za pojav prhljaja je v primeru, če si las ne češete ali to počnete zelo redko, saj česanje in krtačenje pomagata razporediti odvečno maščobo po lasišču.«

Prhljaj je pogosto navzoč tudi na lasišču dojenčka, na katerem se največkrat pojavi v prvih dveh ali treh mesecih po rojstvu in je povezan s povečano aktivnostjo žlez lojnic. Najpogosteje je prehodnega značaja in traja le nekaj tednov ali mesecev, pozneje pa samodejno izgine. Kot poudarja strokovnjakinja, je pogosto in nežno pranje las z otroškim šamponom učinkovito pri odstranjevanju lusk, pri čemer pa je treba biti previden, da občutljivega dojenčkovega lasišča ne drgnemo preveč intenzivno.

Hipoteze in ugibanja o prhljaju

Medicinska stroka si ni povsem edina, ali so kvasovke iz rodu Malassezia primarni vzrok za nastanek težav ali pa mogoče predstavljajo le enega izmed mogočih. Dr. Tamara Levičnik je glede tega povedala: »Iz preverjenih dejstev vemo, da k pojavu prhljaja ne prispeva le prisotnost omenjenih kvasovk na lasišču, temveč tudi posameznikova dovzetnost za njih. Pri večini prizadetih je število glivic sicer v porastu, kar na drugi strani pomeni, da zmanjšanje njihovega števila pomeni tudi manj prhljaja. Veliko šamponov za odpravljanje težav s prhljajem se zato usmerja prav na uničenje teh glivic.«

Dodala je, da bi genetski dejavniki sicer utegnili imeti vlogo pri spremenjeni funkciji epidermalne pregrade in pretiranem izločanju loja ter njegovi spremenjeni sestavi, vendar pa so potrebne nadaljnje študije, ki bi pomagale odkriti podrobnosti in opredeliti nove tarče za uspešno zdravljenje.

Kaj pa stres in prehranske navade

Strokovnjakinja je pojasnila tudi povezavo med vplivi duševnih anomalij (na primer kronična depresija, stres, psihotične motnje) in pojavom prhljaja ter poudarila, da je koža psihosomatski organ, zato lahko mnoga stanja, povezana s stresom, poslabšajo stanje kože in vplivajo tudi na razvoj prhljaja. Kot je dodala, je odločilnega pomena za zdravo lasišče tudi upoštevanje posameznikovih prehranskih navad. Nekatere študije so pokazale, da so ljudje, ki ne uživajo dovolj cinka, selena, B vitamina in omega-3 maščobnih kislin, bolj nagnjeni k prhljaju. Raznolika in zdrava prehrana močno pripomore k zdravemu in lepemu videzu kože.

Izogibati se velja predvsem živilom z veliko nasičenih in trans-maščobnih kislin, saj stimulirajo lojnice k povečani tvorbi loja. Prehrani je priporočljivo dodati probiotike, ki telesu pomagajo v bitki proti razraščanju glivic. Prav tako je treba povečati količino zelenjave, sadja in uživati zadostne količine mleka in mlečnih izdelkov. Ne gre pozabiti tudi na vitamine A, E in C ter minerale (kalcij, baker, cink). Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da je v izogib tvorbi prhljaja nepogrešljiv vnos vitamina B6.

Prhljaj – dnevna nadloga ali znak za alarm

Brez dvoma prhljaj negativno vpliva na samopodobo in sproža občutke sramu, čeprav prizadeti nadlogo največkrat obvladujejo brez zdravniške pomoči. Dr. Tamara Levičnik poudarja, da je v primerih hude srbečice, rdeče in razdražene kože na lasišču, debelih lusk in rumenkastih krast, nujen posvet z zdravnikom. Omenjeni simptomi so namreč lahko posledica seboroičnega dermatitisa, ki lahko poleg lasišča prizadene tudi obraz in prsi ter zahteva zdravniški posvet in zdravljenje. Prhljaj se lahko pojavi tudi pri drugih stanjih in boleznih, kot sta denimo luskavica in kontaktni dermatitis lasišča. V vseh opisanih primerih je potrebna pomoč dermatologa.

Kvasovke iz rodu Malassezia najdemo na koži večine zdravih odraslih, vendar običajno ne povzročajo težav in nas njihova prisotnost tudi ne vznemirja. Moteči simptomi se pojavijo, če se prekomerno razmnožijo, kar sproži razdraženost lasišča in tvorbo novih kožnih celic. Te sčasoma odmrejo in odpadejo, kar opazimo kot prhljaj. Zakaj se Malassezia na nekaterih lasiščih množi bolj kot na drugih, ni pojasnjeno. Znano je tudi, da UV-žarki zavirajo rast glivic, zato ljudje s prhljajem pogosto opazijo izboljšanje v toplejših in bolj sončnih mesecih.

K razvoju prhljaja so bolj nagnjeni tudi pacienti s Parkinsonovo boleznijo in nekaterimi drugimi nevrološkimi motnjami. To velja tudi za okužene z virusom HIV in za tiste, katerih imunski sistem je oslabljen zaradi drugih razlogov. Ena od študij je pokazala, da ima 10,6 % ljudi, okuženih z virusom HIV, seboroični dermatitis, ki je predispozicijski dejavnik za razvoj prhljaja. Tudi bolniki, ki okrevajo po srčnem napadu ali možganski kapi, imajo prhljaj pogosteje kot drugi pacienti.

Kako se spopasti s prhljajem

Dr. Levičnikova je spodbudna, da imamo danes k sreči na voljo veliko učinkovitih sredstev za protiglivično in protivnetno zdravljenje, ki v kombinaciji s splošno nego lasišča in kože pomagajo vzdrževati remisijo. »Večini so dodane snovi, ki raztapljajo luske (keratolitiki, npr. salicilna kislina). Znano je, da selen zmanjša obnavljanje celic in reducira luščenje povrhnjice. Pri nekaterih prizadetih učinkuje ugodno, pri drugih ne. Za zdravljenje uporabljamo tudi šampone, ki vsebujejo cinkov pirition, ki zmanjšuje razmnoževanje kvasovk.«

Glede novih smernic v spoprijemanju s prhljajem je strokovnjakinja povedala, da imamo danes na voljo določena sredstva lot so retinoidi, s katerimi lahko v skrajnih primerih vplivamo tudi na izločanje loja. Poudarja, da se v zdravstvenih krogih za tovrstno zdravljenje odločajo redkeje, saj lahko vodi do nekaterih neželenih stranskih učinkov, kot so povišane vrednosti maščob v krvi, povišan intrakranialni pritisk idr. Predpišejo jih lahko le dermatologi po predhodno opravljenem temeljitem pogovoru s pacientom, splošnem pregledu in po opravljenih laboratorijskih preiskavah.

Kot je še dodala, so v porastu tudi določene novejše oblike terapij, npr. fototerapija, imunski modulatorji (topikalni inhibitorji kalcinevrina in metronidazol), vendar je njihova učinkovitost za zdaj še sporna.