Oko je v notranjosti zapolnjeno z gosto snovjo, podobno gelu ali medu, ki zapolnjuje celotno vsebino očesa in spredaj meji do ovojnice, zadaj pa se tesno prilega na mrežnico. Ko se rodimo, so vlakna v steklovini lepo razporejena, z leti pa se steklovina spreminja in delno utekočinja; to lahko povzroči tudi odstop steklovine. Ta sicer ne ogroža vida, povzroča pa premikajoče se motnjave in bliskanje ter lahko vodi tudi v resne težave na mrežnici. Zato je ob pojavu odstopa steklovine nujno obiskati oftalmologa, da preveri stanje mrežnice.
Piše: Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, specialistka oftalmologinja, kirurginja,
Očesni kirurški center Pfeifer
Kaj je odstop steklovine
Oko znotraj, za lečo, zapolnjuje gosta snov, ki je kot neki zelo čvrst gel, ki ga imenujemo steklovina. Ta se na več mestih tesno prilega na podlago, tj. na mrežnico. Mrežnica je tanka plast živčnih celic, ki leži na notranji zadnji strani očesa. Odgovorna je za percepcijo svetlobe in transformacijo svetlobnih dražljajev v sliko. Osrednji del mrežnice, ki je odgovoren za natančen vid, branje, se imenuje makula. Pred lečo pa se nahaja samo vodica, ki jo imenujemo očesna vodica sprednjega prekata očesa. Z leti se steklovina lahko odlušči od podlage, torej od mrežnice. Starejši kot smo, več verjetnosti je, da se to zgodi. Pri starosti okoli 80 let imajo skoraj vsi ljudje steklovino že odstopljeno. Odstop steklovine povzroči premikajoče se motnjave pred očmi. Lahko se pojavi tudi bliskanje. Te težave z meseci uplahnijo ali jih ljudje sploh ne opazijo več. Odstop steklovine ni za vid ogrožajoč proces in je neboleč, nujen pa je pregled pri oftalmologu, da preveri stanje mrežnice, ki je ob odstopu steklovine lahko tudi poškodovana.
Ali odstop steklovine lahko pripelje do izgube vida?
Odstop steklovine je neboleč in običajno ne vodi v izgubo vida, razen ob pojavu zapletov, kot so:
- raztrganina mrežnice;
- odstop mrežnice;
- luknja v makuli (Macular hole);
- brazgotinsko tkivo v makuli (Macular pucker).
Ti zapleti so sorazmerno redki, saj se pojavijo le pri okoli 15 % vseh ljudi z odstopom steklovine.
Kateri pacienti imajo večje tveganje za odstop steklovine?
Odstop steklovine je običajen očesni degenerativni proces, povezan s starostjo. Pri ljudeh, mlajših od 40 let, je izjemno redek; običajno se pojavi po 60. letu starosti. Starejši kot je človek, več ima možnosti, da nastopi odstop steklovine. Če pride do tega na enem očesu, imate veliko možnosti, da se bo to zgodilo tudi na drugem očesu.
Pri določenih boleznih na očeh pa je pojav odstopa steklovine verjetnejši. Pogosteje in pri mlajših ljudeh tako pride do odstopa steklovine ob:
- sladkorni bolezni;
- poškodbi očesa;
- kratkovidnem očesu z aksialno miopijo (dolgem zrklu);
- po operaciji na očesu.
Kaj je vzrok za odstop steklovine?
Steklovina je v večjem delu sestavljena iz vode in proteinskih vlaken iz kolagena. Z leti se ta vse bolj utekočini; včasih lepo urejena kolagenska vlakna postanejo neenakomerno urejena, povezanost steklovine na mrežnico pa počasi postaja vse slabša in na koncu se steklovina odlušči od podlage, torej od mrežnice.
Odstopa steklovine ni mogoče
preprečiti; to je naraven proces
v staranju očesa. Bistveno je, da
preprečimo morebitne zaplete odstopa
steklovine s pravočasnim pregledom
pri oftalmologu in pravilnim
ukrepanjem ob pojavu zapletov.
Kakšni so simptomi odstopa steklovine?
Simptomi so lahko včasih skoraj neopazni, včasih pa nenadni in prestrašijo pacienta.
- Motnjave v očesu, ki se premikajo in so najrazličnejših oblik (muhe, pajki, oblak, pikice), običajno v črni ali sivi barvi. Včasih jih vidimo kot obroček ali ovalni lik, ki ga strokovno imenujemo Weissov ring.
- Bliskanje pred očesom, kot strele, običajno v perifernem delu vidnega polja, ki so izrazitejše ponoči.
Motnjave in težave so po navadi blage. S časom, običajno po več mesecih, postanejo te motnjave manj moteče, saj se možgani naučijo, da jih ignorirajo. Tudi bliski zvečer ali ponoči s časom prenehajo.
Kako postaviti diagnozo odstopa steklovine?
Če imate znake za odstop steklovine, čim prej obiščite oftalmologa, saj resne zaplete lahko preprečimo, le če pravočasno ugotovimo, da ne gre samo za odstop steklovine, ampak tudi zaplet ob odstopu steklovine, ki pa lahko prepozno diagnosticiran pripelje do nepopravljive okvare vida. Diagnozo odstopa steklovine postavi oftalmolog. Gotovo lahko odstop steklovine potrdimo z OCT-preiskavo mrežnice, nujna pa sta tudi pregled široke zenice in periferije mrežnice, tj. zaradi mogočih zapletov ob odstopu steklovine. Pregled pri široki zenici lahko opravi oftalmolog, ko v oko kane kapljice midriatika, ki razširijo zenico. Po takih kapljicah nekaj ur ne moremo brati in voziti motornih sredstev, saj je vid meglen zaradi kapljic. Učinek kapljic pa je le kratkotrajen. Včasih se odločimo tudi za UZ očesa.
Kakšna je terapija odstopa steklovine?
Terapija odstopa steklovine ni mogoča in tudi večinoma ni potrebna. Odstopa steklovine ne moremo pozdraviti; ko enkrat nastopi, je to nepopravljivo stanje. Bistveno je, da na pregledu oftalmolog izključni resne zaplete. Ponovno se svetuje še en pregled po 4–6 tednih, saj lahko določeni zapleti nastopijo pozneje in so prav tako lahko resni. Izključiti je treba odstop mrežnice, krvavitve na mrežnici ali raztrganino na mrežnici. Ti zapleti se lahko pojavijo tudi pozneje in jih lahko odkrijemo šele na kontrolnem pregledu.
Čeprav je izredno redko, pa motnjave v steklovini lahko povzročijo močno težavo za določene ljudi. V teh primerih se redko odločimo za poseg vitrektomije, s katerim izsesamo steklovino iz očesa in prostor napolnimo z vodo, včasih tudi s plinom. Ta prinaša številne poznejša tveganja in se ga zato zaradi motnjav v steklovini izjemno redko poslužuje.
Ali lahko preprečimo odstop steklovine?
Odstopa steklovine ni mogoče preprečiti; to je naraven proces v staranju očesa. Bistveno je, da preprečimo morebitne zaplete odstopa steklovine s pravočasnim pregledom pri oftalmologu in pravilnim ukrepanjem ob pojavu zapletov.
Kakšna je prognoza pacientov z odstopom steklovine?
Po odstopu steklovine se svetuje 2–3 mesece izogibanja večjim fizičnim naporom, saj steklovina ne odstopi v celoti naenkrat; dokončno odluščenje steklovine od mrežnice se dogaja še nekaj časa po začetnih simptomih. Dolgoročnih posledic ni; pacienti lahko potem normalo nadaljujejo vse aktivnosti.
Čeprav je ta proces neodstranljiv, so motnjave, ki jih na začetku vsi vidijo, s časom nemoteče in jih pacienti vidijo samo še redko. Če ste imeli odstop steklovine na enem očesu, običajno po 1 ali 2 letih lahko pričakujete še odstop na drugem očesu. Tudi če je bil odstop steklovine na prvem očesu neproblematičen, je nujen pregled pri oftalmologu, če se ista težava pojavi še na drugem očesu, da se tudi na njem izključi mogoč resen zaplet. Težavo na dolgi rok lahko predstavljajo v redkih primerih motnajve v steklovini, na kar se možgani včasih nikakor ne morejo privaditi.
Tudi če je bil odstop
steklovine na prvem očesu
neproblematičen, je nujen
pregled pri oftalmologu, če
se ista težava pojavi še na
drugem očesu.
Ali lahko kaj naredim sam doma, da zmanjšam število motnjav v steklovini in bliskanje pred očmi?
Obstaja nekaj mogočih rešitev ali pomoči, da se pacienti lažje spopadejo s težavami bliskanja in premikajočih se motnjav v očesu.
- Počasno premikanje oči v krogu, da bo večjo premikajočo se motnjavo premaknil v drug del vidnega polja, na katerem ni neposredno pred vidno osjo.
- Zmanjšanje osvetljenosti zaslonov, na katerih delamo (računalnik, telefon …).
- Nošnja sončnih očal na močni svetlobi, ker bodo motnjave tako manj opazne.
- Nošnja predpisanih korekcijskih očal.
Odstop steklovine je naravni proces, ki nastopi s staranjem očesa. Opazimo ga s pojavom premikajočih se motnjav in z bliskanjem pred očesom. S časom postane manj moteče. Proces ni za vid ogrožajoč in ni boleč. Zaradi mogočih zapletov, npr. odstopa mrežnice, raztrganin mrežnice …, pa je nujen pregled pri oftalmologu, saj le tako lahko preprečimo morebitno nepopravljivo poslabšanje ali celo izgubo vida.
