Učbeniki biologije že desetletja navajajo, da oči komunicirajo z možgani izključno po eni signalni poti. Novo odkritje pa kaže, da to ne velja. Nekateri nevroni v mrežnici v možgane pošiljajo zaviralne signale.
Nova podskupina nevronov v mrežnici
Raziskovalci so tudi ugotovili, da je ta podskupina nevronov vključena v podzavestne odzive, kot sta na primer sinhronizacija cirkadianih ritmov in razširitev zenic v temi. Njihovo boljše razumevanje prinaša nova spoznanja o tem, kako svetloba vpliva na naše vedenje. “Zaviralni signali preprečujejo, da bi se naša notranja ura zmedla in preprečujejo zožitev zenice pri šibki svetlobi, kar je oboje omogoča pravilen vid, ” je povedala Tiffany Schmidt iz Univerze Northwestern, ki je vodila raziskavo. “Menimo, da smo zdaj bliže razumevanju, zakaj je naše oko tako izjemno občutljivo na svetlobo, čeprav je naše podzavestno vedenje od nje sorazmerno neodvisno.”
Zenice postale bolj občutljive na svetlobo
Za izvedbo študije je Schmidtova z ekipo pri miših blokirala nevrone, odgovorne za zaviralno signalizacijo. Ko je bil ta signal blokiran, je bila svetloba bolj učinkovita pri spreminjanju cirkadianih ritmov miši. “To dokazuje, da iz očesa v možgane prihaja signal, ki aktivno zavira razporeditev cirkadianih ritmov, ko se spremeni svetloba v okolju. Takega odkritja nismo pričakovali – čeprav je to nekaj logičnega in smiselnega. Onemogoča prilagoditev celotne notranje ure manjšim spremembam svetlobe v okolju.,” je dejala Schmidtova. Izkazalo se je tudi, da so postale zenice ob blokadi zaviralnih nevronov v mrežnici veliko bolj občutljive na svetlobo.
