Znanstveniki so poustvarili Alzheimerjevo bolezen v laboratoriju in nakazali, kako bi jo bilo mogoče zaustaviti. Odkritje odpira novo poglavje v razumevanju Alzheimerjeve bolezni in posledično v zdravljenju. Zdaj je natančno jasno, kako se uničujoča bolezen začne in razvija, ključ do uspešnega zdravljenja pa bo, kot kaže, v preventivi.
Če ustavimo amiloide, lahko ustavimo izgubo nevronov
Že dolgo je znano, da se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v možganih nalagajo plaki (neke vrste usedline). Razvijejo se iz amiloidov – beljakovin, ki so lepljive in formirajo grudice, ki se nalagajo v možganih. Tako imenovane nevrofibrilarne pentlje povzročijo propad možganski celic »od znotraj«. Desetletja se je znanost trudila ugotoviti, kaj se zgodi prej: plaki ali pentlje, in zakaj sploh oboji začnejo nastajati. Nove raziskave so potrdile: najprej nastanejo plaki. »Plaki, ki so strupeni, se nalagajo zunaj nevronov. Pentlje se razvijejo znotraj nevronov, se kot požar razširijo po možganih in povzročijo njihov propad. Vžigalica, ki ta ogenj prižge, pa so amiloidi. Brez njih se pentlje ne morejo širiti po možganih,« pojasnjuje prof. dr. Rudolf Tanzi, in nadaljuje: »Če ustavimo amiloide, lahko ustavimo pentlje in izgubo nevronov.«
Pomen sistemskega vnetja in prehrane
Projekt »Alzheimerjeva bolezen v posodi«, ki je trajal več let, je poleg revolucionarnih spoznanj glede nastanka in razvoja Alzheimerjeve bolezni prinesel tudi pomembna spoznanja o tem, kaj sploh povzroči nastanek amiloidov. Kaže, da ključno vlogo igra sistemsko vnetje. V normalnih pogojih do vnetja pride, ko telo zaradi poškodbe ali vdora mikrobov na pomoč pokliče imunski sistem. Sodobni način življenja, ki ga zaznamuje predelana, premastna in preveč kalorična hrana, združena s premalo telesne aktivnosti, pa povzroča, da je vnetje prisotno ves čas. Začne se v črevesju in razširi po telesu, tudi v možgane. Zoper sistemsko vnetje lahko zelo veliko naredimo sami. MIND dieta, kombinacija mediteranske prehrane in živil, ki znižujejo krvni tlak, zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni za 53 odstotkov, je pokazala študija Rush University Medical Centra.
MIND dieta poleg živil, ki sestavljajo mediteransko prehrano, priporoča tudi zeleno listnato zelenjavo, ostalo zelenjavo, oreške, jagodičevje, stročnice, belo meso in vino (ne preveč). Odsvetuje rdeče meso, margarino, sladkarije, cvrtje in »fast food«. »Ukreniti je potrebno vse za minimiziranje vnetnih procesov v telesu,« pojasnjuje prof. dr. Tanzi, in našteje še nekaj drugih preventivnih ukrepov: vzdrževanje primerne telesne teže (debelost spodbuja vnetje), zmanjševanje stresa, dovolj spanja, uživanje manj rdečega mesa.
Presejanje za starejše od 50 let
Ko se Alzheimerjeva bolezen enkrat razvije, lahko le upočasnimo njeno napredovanje. Znanstveniki se zdaj osredotočajo na preventivo. Dr. Tanzi pojasnjuje: »Upamo, da se bo pri demenci zgodilo podobno, kot se je pri boleznih srca in ožilja: uspešno preprečujemo z zdravljenjem dejavnikov tveganja. Pozornost usmerjamo v razvoj zdravil, s katerimi bomo ustavili amiloide. Ne bomo več čakali, da bolniki razvijejo bolezenske znake, ker to pomeni, da je bolezen že razvita. Amiloide bo treba začeti zdraviti 20 let prej.« Napoveduje, da bo prihodnost prinesla teste, s katerimi bodo dokazali prisotnost amiloidov v možganih ali kjerkoli drugje v telesu. Kandidati za tovrstno presejanje bodo ljudje, starejši od 50 leti, ter tisti mlajši od 50 let, ki imajo Alzheimerjevo bolezen v družini.
