Estrogen je pri ženskah nujen za vzdrževanje in delovanje mišičnih matičnih celic, je pokazala študija na miših. Kirurško so jim odstranili jajčnike in potem ovrednotili njihovo sposobnost regeneracije mišic. Ugotovili so, da je upad estrogena povzročil zmanjšanje števila mišičnih matičnih celic (poznanih tudi kot satelitske celice) za 30 do 60 odstotkov, in to v kar petih različnih mišičnih skupinah. Slabša je bila tudi regeneracija po poškodbah. Ugotovitve sovpadajo s študijo, v kateri so ženskam na Finskem izvajali mišično biopsijo tik pred menopavzo in nekaj let po njej. Število satelitskih celic je bilo močno povezano s spreminjanjem ravni estrogena v krvi.
Nadomestna hormonska terapija koristi tudi mišicam
Nadomestna hormonska terapija, ki lajša simptome menopavze, lahko pomaga tudi vzdrževati zdravje mišic. Nova generacija zdravil na estrogenske receptorje deluje na način, da ne vpliva na tkivo dojke ali endometrija. Kaže tudi, da spodbudi estrogenski signal v mišičnih matičnih celicah, kar preprečuje izgubo mišične mase. “Estrogen smo desetletja preučevali samo iz vidika ženske reprodukcije in plodnosti. O tem vemo že skoraj vse. Vlogo estrogena pri delovanju mišic pa šele spoznavamo,” pravijo raziskovalci.
Nova spoznanja tudi o vplivu prehrane
Na simptome menopavze močno vpliva tudi prehrana. Novo orodje za oceno vnetnega potenciala hrane je dietetski vnetni indeks. Temelji na standardiziranem vprašalniku o pogostnosti uživanja 168 posameznih živil ter omogoči relativno natančno oceno, ali zaužita hrana spodbuja ali zavira procese vnetja v telesu. Znano je, da živila z višjim vnetnim potencialom povečajo tveganje za številne vrste raka, vključno z rakom debelega črevesa in danke ter rakom dojk. Študija, v katero so zajeli 393 žensk v menopavzi je pokazala, da uživanje hrane z nižjim vnetnim potencialom zmanjša telesne simptome menopavze: valunge, utrujenost, težave s sečili.
Hranila, ki znižuje vnetne markerje
Prehranski vnos magnezija, vlaknin, polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA), mono nenasičenih maščobnih kislin (MUFA), flavonoidov in karotenoidov je povezan z nižjimi serumskimi vnetnimi markerji. Podobno ugodni učinek ima tudi klasična mediteranska prehrana. Prehranski vnos nasičenih maščobnih kislin, trans maščobnih kislin ter ogljikovih hidratov z visokim glikemičnim indeksom (ki povzročijo hiter, visok porast sladkorja v krvi) je povezan z višjimi vnetnimi markerji v krvi. Enako velja za porušeno razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Idealno razmerje je med obema je od 1 proti 3 do 1 proti 6. Sodobna zahodna prehrana, temelječa na industrijsko predelanih živilih, je razmerje spremenila na 1 proti 15 do 1 proti 30.
