
Še preden novorojeni mladiči sesalcev prvič odprejo oči, že zaznajo svet okoli sebe. Kako je kaj takega mogoče, če pa vid kot čut sploh še ni aktiviran?
Mrežnica aktivna že pred rojstvom
Raziskava Univerze Yale, 23. julija 2021 objavljena v reviji Science, prinaša del odgovorov na to zanimivo vprašanje. V njej je ekipa pod vodstvom dr. Michaela Craira, profesorja nevrologije in oftamologije, opisala aktivnosti, ki izvirajo iz mrežnice novorojenih miši, še preden slednje odprejo oči ter ugledajo svet okoli sebe. Aktivnosti kmalu po rojstvu izginejo, nadomesti pa jih zrelejša mreža nevronskih prenosov vizualnih dražljajev v možgane (kjer se informacije dodatno kodirajo in shranijo). Čeprav je bila raziskava narejena na miših, spoznanja verjetno veljajo za vse sesalce, vključno s človekom, pravijo avtorji.
Evolucijsko smiselna aktivnost
“Tik po rojstvu so sesalci sposobni precej prefinjenega vedenja,” pravi Crair. “Toda kako se oblikujejo tokokrogi, ki jim zaznavanje gibanja v okolici sploh omogočijo? Kaže, da gre za nekaj, s čimer se rodimo.” Na Univerzi Yale so se jih odločili fenomen podrobneje raziskati. Posneli so možgansko aktivnost miši kmalu po rojstvu, še preden so se jim odprle oči. Ugotovili so, da mrežnični valovi tečejo po vzorcu, ki posnema aktivnost, ki bi se zgodila, če bi se žival gibala naprej. “Ta zgodnja aktivnost, podobna sanjam, je evolucijsko smiselna, saj miški omogoča, da predvidi, kaj bo doživela po odprtju oči. Tako se bo pripravljena takoj odzvati na morebitne grožnje iz okolja,” pojasnjuje Crair, in ponazori s primerom: »Kot da bi sanjal o tem, kaj boš videl, še preden boš sploh odprl oči. In ko jih končno odpreš, vidiš točno to, o čemer si sanjal. «
Ključna vloga amakrilnih celic
V nadaljevanju je skupina raziskala tudi celice in nevrološke povezave, odgovorne za širjenje mrežničnih valov, ki posnemajo gibanje naprej. Ugotovili so, da blokiranje amakrinih celic (gre za celice v mrežnici, ki sproščajo nevrotransmiterje) preprečuje, da bi valovi tekli v smeri, ki posnema gibanje naprej. To poslabša razvoj sposobnosti miši, da se po rojstvu odzovejo na vidna gibanja.
Miši se seveda od ljudi razlikujejo po sposobnosti »krmarjenja« po okolju kmalu po rojstvu. Vendar pa lahko tudi človeški dojenčki takoj zaznajo predmete in prepoznajo gibanje, na primer prst, ki se premika po njihovem vidnem polju – kar kaže na to, da je bil tudi njihov vidni sistem pripravljen že pred rojstvom.
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.