Še pred dobrim desetletjem je veljalo, da plod v maternici skoraj ne vidi. Nova odkritja dokazujejo nasprotno: na svetlobo občutljive celice v sicer nezreli mrežnici se povezujejo med seboj. Novo odkritje je tudi, da svetlobno občutljive celice igrajo pomembno vlogo pri razvoju plodovih možganov.
Zaznava svetlobe že v drugem trimesečju
Plod zazna svetlobo že v drugem trimesečju nosečnosti, kar je mnogo prej, kot prepozna podobe. Svetlobno občutljive celice v očesni mrežnici igrajo večjo vlogo pri razvoju vida, kot so menili doslej. Intrinzično fotosenzibilne ganglijske celice pomagajo pri vzpostavljanju preskrbe mrežnice s krvjo (nastanek krvnih žil), pa tudi pri vzpostavljanju cirkadianih ritmov in zeničnega svetlobnega refleksa.
Raziskovalci iz Univerze Kalifornija (Berkeley) pa so našli dokaze, da se te preproste celice pogovarjajo tudi med seboj. Proces omogoča razvijajoči se mrežnici večjo občutljivost na svetlobo in vpliva na razvoj možganov. Kaže tudi, da igra vlogo pri določenih oblikah vedenja po rojstvu.
Vzpostavitev 24-urnega ritma dneva in noči
V plodovem očesu je približno 3 odstotke ganglijskih celic (celic v mrežnici, ki pošiljajo sporočila skozi optični živec v možgane), občutljivih na svetlobo. Do sedaj so raziskovalci odkrili šest različnih podtipov, ki komunicirajo z različnimi deli možganov. Nekateri se pogovarjajo s hijazmatičnim jedrom – kar omogoča prilagoditev notranje uro dnevno-nočnem ciklu. Drugi pošiljajo signale na območje, zadolženo za nastanek zeničnega refleksa: krčenje zenic ob močni svetlobi. Kar je presenetilo raziskovalce, pa je bilo odkritje, da se ganglijske celice v razvijajočem se očesu povezujejo tudi z deli možganov, ki bodo kasneje uravnavali razpoloženje (habenula) in čustva (amigdala).
Ganglijske celice ploda komunicirajo med seboj
Nedavni dokazi tudi potrjujejo, da ganglijske celice preko električnih povezav komunicirajo med seboj. “Glede na raznolikost ganglijskih celic in njihovo projiciranje na številne različne dele možganov se sprašujemo, kakšna je njihova vloga pri tem, kako se mrežnica poveže z možgani,” je povedala Marla Feller, profesorica celične biologije na Univerzi Kalifornija in glavna avtorica članka, ki je bil konec letošnjega novembra objavljen v reviji Current Biology.
Valovi mrežnice ključni za obdelavo slik po rojstvu
To bi morda lahko pojasnilo nekatera stanja, kot so migrene ali fotosenzibilna epilepsija ter razložilo, zakaj svetlobna terapija zdravi depresijo, je še izpostavila Fellerjeva. Skupaj s prof. dr. Carlo Shatz iz Univerze Stanford je dokazala, da je spontana električna aktivnost v razvijajočem se očesu ploda – tako imenovani valovi mrežnice – ključnega pomena za vzpostavitev pravilnih možganskih mrež za obdelavo slik po rojstvu.
