Mikroplastika ribam zamaščuje škrge, tveganje za ljudi uradno še ni ocenjeno

Avtor: ECHA, M. Š.

Delci mikroplastike so zelo obstojni in razpadajo tudi do 1000 let. Ob tem se bioakumulirajo in vstopajo v prehransko verigo. To lahko povzroča fizične posledice – ribam se na primer zamaščujejo škrge. Mikroplastika bi lahko bila tudi prenašalec drugih nevarnih kemikalij. Celotnega obsega tveganj za ljudi zaenkrat še ni mogoče oceniti.

Mikroplastika ni biorazgradljiva in se tudi pri normalni rabi sprošča v okolje. 

S predlaganim ukrepom naj bi zaščitili predvsem okolje (vodne organizme), posredno pa tudi zdravje ljudi ter zmanjšali količino mikroplastike za 36 tisoč ton na leto. Sliši se ogromno, vendar to predstavlja le 15 odstotkov vse mikroplastike, ki se sprošča v okolje. Največ mikroplastike nastaja z razpadom večjih kosov plastike, njen največji vir pa so avtomobilske gume in ostanki surovin za izdelavo plastičnih izdelkov. 

Izdelki, ki vsebujejo namerno dodano mikroplastiko so predvsem:gnojila in sredstva za zaščito rastlin, semena obdelana s pesticidi ali gnojili, kozmetični izdelki,detergenti, voski in laki.

Mikroplastika in ljudje

Za mikroplastiko veljajo delci razpadle plastika, ki so manjši od 5 milimetrov. Vendar se s tem zgodba ne konča: plastika razpada naprej in ko postane dovolj majhna (10 nanometrov, kar je 0,00001 milimetrov), skozi membrano vstopi v celice in jih poškoduje. 

“Težava je, ker naš imunski sistem celic, poškodovanih zaradi mikroplastike, ne odkrije in jih torej tudi ne popravi ali uniči.”

Mikroplastika se, podobno kot azbest, za nalaga v telesu in povzroča škodo. Natančnih podatkov tem, kaj točno vsepočne ljudem, še ni znano, domnevno pa škoduje prebavilom in možganom: povzroča nevrološke motnje. Zdi se tudi, s mikroplastika nase veže toksine in jih prenaša po telesu. Raziskave potekajo tudi o tem, ali in če da, kako poškoduje DNK. 

Dobrodošla prva poteza EU: Prepoved mikroplastike v izdelkih

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je pripravila predlog za omejitev mikroplastike, ki se namerno dodaja izdelkom za potrošniško ali profesionalno rabo. Evropska komisija mora na osnovi tega predloga v treh mesecih pripraviti predlog zakonodajnega akta, s katerim bi namerno dodano mikroplastiko lahko uvrstili na sezname prepovedanih in omejenih snovi po uredbi Evropske unije REACH. Pri oblikovanju predloga zakonodajnega akta se bo Evropska komisija posvetovala z različnimi deležniki, proučila širše okoliščine in posledice predloga ter njegove koristi in stroške.

»Bistveno večji vir kot izdelki z dodano mikroplastiko so avtomobilske gume in ostanki surovin za izdelavo plastičnih izdelkov. Več kot 80 odstotkov mikroplastike v okolju prihaja od njih.«

Po predlogu Evropske agencije za kemikalije naj bi proizvajalci v naslednjih 5 letih v navedenih izdelkih nadomestili mikroplastiko bodisi z biorazgradljivo mikroplastiko bodisi z drugimi snovmi. Alternative za abrazivna sredstva (npr. v kozmetiki in detergentih) so že na voljo. Predlog predvideva tudi ustrezno označevanje vseh izdelkov, ki sicer vsebujejo mikroplastiko, vendar bodo iz prepovedi izvzeti (npr. izdelki, ki ne prihajajo v okolje ob normalni uporabi). 

Sorodne vsebine: 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj