Tretjina predpakiranih živil zavaja s prehranskimi trditvami na embalaži

Tretjina predpakiranih živil zavaja s prehranskimi trditvami na embalaži

31.1.2019, 07:59 Nutris, R. M. Z. Kultura in zdravje
Na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali prehranski profil preko 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji in ugotovili, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo.


To je sicer skladno z zakonodajo, postavlja pa se vprašanje, ali uporaba privlačnih trditev na tovrstnih izdelkih lahko zavede potrošnike, da bi le zaradi privlačnih obljub izbrali živila z manj ugodno hranilno sestavo (ki ni v skladu z navedbami na embalaži).

Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko, pojasnjuje: 

"V raziskavo smo vključili 6619 različnih predpakiranih živil in pijač, za katere smoimeli na razpolago podatke o sestavi in označevanju,pri čemer smo še posebej pozorno spremljali uporabo potrošnikom privlačnih prehranskih in zdravstvenih trditev. 

Upoštevali smo podatke o sestavi, kot so bili označeni na označbah leta 2015. Uporabili dva modela, in sicer model, ki se že uporablja za omejevanje uporabe trditev na živilih v Avstraliji, ter strožji model Svetovne zdravstvene organizacije, ki se že uporablja za omejevanje oglaševanja manj zdravih živil otrokom. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 % izdelkov s tovrstnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave."

"Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67% s trditvami označenih predpakiranih živil."

Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, na primer pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk.Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so tovrstne trditve pomembno marketinško orodje. 

Kako so se odrezale posamezne skupine živil? 

Zdravstvene in prehranske trditve na embalaži ustrezajo tistemu, kar je pokazala analiza živili, pri 91 odstotkih prigrizkov. V rang med 50 in 60 odstotki so se uvrstili kruh in pekovski izdelki (vsebini ustreza 63 odstotkov trditev na embalaži), omake in namazi (ustreza 62 odstotkov trditev) ter slaščice (ustreza 55 odstotkov trditev). Ostale skupine so se odrezale bistveno slabše. Pri mesu in mesnih izdelkih ustreza 41 odstotkov trditev, pri ribah pa 36 odstotkov. 

"Pri prigrizkih trditve držijo v 91 odstotkih, pri jedilnih oljih pa le v 20 odstotkih."

Posebej zaskrbljujoči so nizki deleži ustreznosti pri pijačah, sadju in zelenjavi, žitu in žitnih izdelkih ter mleku in mlečnih izdelkih, kjer na embalaži zapisane trditve držijo le pri četrtini izdelkov. Na dnu lestvice najdemo predpripravljena živila in jedilna olja. Delež pri prvih znaša šokantnih 21 odstotkov, pri drugih pa 20 odstotkov. 

Dr. Urška Pivk Kupirovič iz Inštituta za nutricionistiko izpostavlja: »Podrobno smo ovrednotili tudi sestavo ožjih skupin živil, da bi ugotovili, kje najpogosteje prihaja do tveganja, da bi bil potrošnik pri kupovanju živil lahko zaveden s pozitivno informacijo uporabljenih trditev. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, na primer pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk. Zanimivi so tudi rezultati posebne analize, modeliranje z upoštevanjem tržnih deležev, kjer so se na eni strani kot problematične pokazale te iste skupine živil, na drugi strani pa smo ugotovili, da imajo v nekaterih skupinah živil najvišji tržni delež izdelki z ugodnejšo hranilno sestavo.«

Foto: Pixabay

Sorodne vsebine:


">


Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.