
Onesnaženost zraka je vodilni okoljski dejavnik tveganja za zbolevanje na svetu in povzroči več kot devet milijonov smrti na leto. Nova spoznanja, objavljena v Journal of Clinical Investigation, kažejo, da onesnažen zrak igra pomembno vlogo pri razvoju kardio-metabolnih bolezni, kot je diabetes.
Še posebej pomembna ugotovitev je, da so učinki reverzibilni – stanje se s prenehanjem izpostavljenosti izboljša. Onesnažen zrak prispeva tudi k drugim življenje ogrožujočim stanjem, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Podobno kot nezdravo prehrano in premalo gibanja bi morali na seznam dejavnikov tveganja za zdravje uvrstiti tudi onesnaženost zraka, so prepričani raziskovalci.
Poustvarili s trdnimi delci onesnažen zrak
“Poustvarili smo okolje, ki je posnemalo onesnažen dan v večmilijonskem mestu,” je povedala dr. Sanjay Rajagopalan, prva avtorica študije, vodja kardiovaskularne medicine na univerzitetnih bolnišnicah Harrington Heart in Vascular Institute ter direktorica inštituta Cardiovascular Research na Univerzi Case Western Reserve.
“Osredotočili smo se na drobne trdne delce PM 2.5 (ti so manjši od 2,5 mikrona). Nastajajo zaradi vpliva človeka na okolje, na primer pri prometu, proizvodnji električne energije ter uporabi fosilnih goriv.” Ugotovili so, da so bili PM 2.5 delci pri miših močno povezani z dejavniki tveganja za nastanek bolezni in so privedli do srčnega infarkta ali možganske kapi. Dokazali so tudi, da izpostavljenost onesnaženemu zraka zbolevanje za bolezni srca in ožilja poveča podobno kot inzulinska odpornost ali sladkorna bolezen tipa 2. Domnevajo, da podobno velja tudi za ljudi.
Odpornost na inzulin in nenormalna presnova
V študiji so miši razdelili v tri skupine. Kontrolna skupina je 24 tednov dihala čist, filtriran zrak, druga je bila enako dolgo izpostavljena onesnaženemu zraku, tretja pa je bila 24 tednov na dieti z veliko maščobami. Ugotovili so, da je bila izpostavljenost onesnaženemu zraku primerljiva z uživanjem diete z veliko maščobami: razvila se je odpornost na inzulin in nenormalna presnova. Te spremembe so bile povezane s spremembami epigenoma – “nadzora”, ki lahko vklopi in izklopi na tisoče genov kot odgovor na okoljske dejavnike.
“Dobra novica je, da so bili učinki onesnaženega zraka reverzibilni, vsaj v naših poskusih. Ko smo onesnaženost zraka “odstranili”, so miši postale bolj zdrave, presenetljivo se je povrnila tudi dovzetnost celic za inzulin,” pravi Rajagopalan. Izpostavlja, da je obravnavi okolja kot dejavnika tveganja za zdravje prebivalstva potrebno posvetiti več pozornosti in spodbuditi oblikovalce politike k sprejemanju ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti.
Povezavo do izvirne znanstvene objave najdete TUKAJ.