Neinvazivna možganska stimulacija odpravlja disleksijo

Neinvazivna možganska stimulacija se že nekaj let uspešno uporablja pri kroničnih degenerativnih nevroloških obolenjih, nezgodnih poškodbah, duševnih motnjah in drugje. Zdaj na seznam "uspešnih zgodb" prihaja tudi disleksija.

Čeprav je bilo v preteklosti predlaganih več možnih vzrokov za disleksijo, je prevladovalo stališče, da gre pri disleksiji za fonološki primanjkljaj zaradi okvare gena na 6. kromosomu. Foto: Bigstock

Disleksija je motnja, ki je v splošni populaciji zelo pogosta, ima pa jo vsak deseti. Gre za dedno nevrološko razvojno motnjo, ki ni povezana z inteligenco in za katero so značilne težave pri branju in pisanju. Če je dislektičen eden od staršev, se motnja pri potomcih v pojavi 40-60 %. Če sta disleksična oba starša, se delež še poveča. Gre za spremembo na 6. kromosomu – enem od največjih pri ljudeh, ki vsebuje več kot 2000 genov. Slednji so poleg v disleksijo vpleteni v mnoge druga stanja, vključno s Parkinosovo boleznijo. Pomembno vlogo igrajo tudi pri delovanju imunskega sistema.

Fonološki primanjkljaj

Čeprav je bilo v preteklosti predlaganih več možnih vzrokov za disleksijo, je prevladovalo stališče, da gre pri disleksiji za fonološki primanjkljaj. Zaradi njega pride do motenj pri zaznavanju ritmičnih ali ponavljajočih se vzorcev v levi slušni skorji. Raziskovalci so 15 odraslih z disleksijo in 15 odraslih brez nje izpostavili transkranialni pulzni magnetni stimulaciji, ki je trajala 20 minut. Frekvenca magnetnih pulzov je bila 30 Hz. Izkazalo se je, da je pulzna magnetna stimulacija pri ljudeh z disleksijo pomembno izboljšala branje in pisanje. Največji učinek so opazili pri tistih, ki so imeli pred stimulacijo najslabše bralne sposobnosti.

“Naše ugotovitve dokazujejo, kako pomembni so gama možganski valovi za obdelavo in interpretacijo verbalnih dražljajev. Odpirajo pot neinvazivnim terapevtskim posegom, s katerimi bi lahko normalizirali delovanje slušne skorje ter izboljšali fonološko obdelavo podatkov,” so prepričani raziskovalci. Ugotovitve so 8. septembra letos objavili v PLOS Biology, prvopodpisani avtorici pa sta dr. Silvia Marchesotti in dr. Anne-Lise Giraud iz Univerze Ženeva.

Kaj je pulzna magnetna stimulacija

Pulzna magnetna stimulacija se v zahodni medicini uporablja že več kot 50 let. Magnetni pulz v telesu povzroči nastanek električnega polja, ki aktivira celice. Tipični tak primer je uporaba magnetnih pulzov za transkranialno magnetno stimulacijo (TMS). Pri njej na glavo bolnika postavijo tuljavo in skoznjo sprožijo tokovni sunek. Uporaba je zelo široka, od diagnostike do terapije (Alzheimerjeva bolezen, depresija, možganska kap …).«

V fizioterapiji se uporabljajo nizkofrekvenčne tuljave večje jakosti, do 15 mT (miliTesla), in se aplicirajo do 30 minut. Uporabljajo se za pospeševanje celjenja kosti in mehkih tkiv po poškodbah in zlomih kosti. Za celjenje pseudoartroze (lažnega sklepa po nezaceljenem zlomu) so dokazi ob uporabi 9 ur na dan z močno intenziteto polja. Nikakor pa magnetne terapije ni priporočljivo uporabljati je za preventivo bolezni, saj dokazov za takšno vrsto uporabe ni. Pulzna magnetna stimulacija je metoda, ki naj jo izvaja zdravnik oziroma v primeru rehabilitacije posebej usposobljen fizioterapevt.

Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj