Preboj pri možganskih tumorjih: Bo glioblastom postal ozdravljiv?

Možgani so opremljeni z ovirami, ki preprečujejo vstop patogenim mikroorganizmom. Toda zaščita ima svojo ceno. Krvno-možganska pregrada onemogoči imunski sistem, ko se slednji sooča z nekaterimi hudimi grožnjami. Ena do njih je glioblastom.

Glioblastom – pojavlja se v dveh oblikah, kot gliosarkom ali kot glioblastom celic velikank, velja za enega od najbolj agresivnih rakov. Foto: Bigstock

Krvno-možganska pregrada ščiti ščiti možganovino pred potencialno nevarnimi molekulami, ki po telesu potujejo po krvi. Na ta način so možgani zaščiteni pred morebitnimi povzročitelji bolezni in raznimi toksini.

Gre za to, da so stene žil v možganih zgrajene tako, da ne prepuščajo večine polarnih molekul. Pri novorojenčkih krvno-možganska pregrada še ni dokončno razvita, njena prepustnost se ustrezno zmanjša šele med razvojem po rojstvu

Glioblastom eden od najbolj agresivnih rakov

Krvno-možganska pregrada nima zgolj varovalne funkcije, pač pa tudi omogoča esencialne presnovne procese v možganih. Vnetja, motnje prekrvavitve in različna bolezenska stanja jo okvarijo ter povzročijo njeno slabše delovanje.

Pri nekaterih boleznih, na primer pri glioblastmu, pa je krvno-možganska pregrada kontra produktivna. Zdravil, s katerimi zdravniki poskušajo delovati na tumor, ne spusti skozi, in s tem onemogoči zdravljenje.

Povprečno preživetje 15 mesecev

Glioblastom – pojavlja se v dveh oblikah, kot gliosarkom ali kot glioblastom celic velikank, velja za enega od najbolj agresivnih rakov. Povprečno preživetje z zdravljenjem (operacija, obsevanje, kemoterapija) je 15 mesecev, povprečno preživetje brez zdravljenja pa 4,5 mesecev.

Uspeli zaobiti krvno-možansko pregrado

Stroka se že dlje časa trudi, kako zaobiti krvno-možansko pregrado, ko je ta pri določenih boleznih kontraproduktivna. Preboj je uspel raziskovalcem iz Univerze Yale, odkritje pa je bilo 15. januarja letos objavljeno v reviji Nature.

»Do sedaj smo bili prepričani, da imunski sistem v boju z glioblastomom lahko stori zelo malo. Bolniki tudi nimajo koristi od imunoterapije,« pravi prvopodpisana avtorica objave dr. Akiko Iwasaki. Iwasaki je profesorica molekularne, celične in razvojne biologije na Univerzi Yale.

Izkoristili drobne žilice znotraj lobanje

Možgani sami po sebi nimajo neposrednega načina za odstranjevanje celičnih odpadkov. Slednje zbirajo drobne žilice, ki se nahajajo v notranjosti lobanje, in jih odlagajo v limfni sistem, ki jih potem spravi iz telesa. Te žilice se formirajo kmalu po rojstvu, njihovo nastajanje pa delno spodbudi gen, poznan kot vsakularni endotelni rastni faktor C (VEGF-C).

VEGF-C in nadzor imunskega sistema

In prav na slednjega so se osredotočili raziskovalci. »Zanimalo nas je, ali bi lahko VEGF-C povečal imunski odziv, če bi se povečala limfna drenaža, in ali bi lahko VEGF-C posebej uporabili za povečanje nadzora imunskega sistema nad tumorji glioblastoma,« je povedal dr. Jean-Leon Thomas, izredni profesor za nevrologijo na Univerzi Yale.

Novo upanje za bolnike z glioblastomom

Znanstveniki so uvedli VEGF-C v cerebrospinalno tekočino miši z glioblastomom in opazili povečan odziv T celic na tumorje v možganih. V kombinaciji z imunoterapijo (zaviralci imunskih kontrolnih točk) je vnos VEGF-C znatno podaljšal preživetje miši.

»Rezultati so resnično izjemni,” pravi Iwasakijeva. »Upamo, da bomo v kratkem začeli s testiranji na ljudeh. Bolniki z glioblastomom resnično potrebujejo nove možnosti zdravljenja. Dosedanje metode so praktično neučinkovite in preživetje podaljšajo zgolj za nekaj mesecev.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj