Mitohondriji so odgovorni za ustvarjanje energije v celicah. Čeprav je njihovo delovanje pri večini rakov slabše, pri glioblastomu ni vedno tako. Tumorske celice se za preživetje zanašajo na prav na dodatno energijo, ki jo zagotavljajo prekomerno aktivni mitohondriji.
Študija, ki so jo opravili na kolidžu Vagelos na Univerzi Komumbija v sodelovanju z Centrom za raka Herbert Irving, je bila pred nekaj dnevi objavljena v reviji Nature Cancer. Poleg odkritja »mitohindrijskega glioblastoma« je pokazala tudi, da zdravila, ki zavirajo delovanje mitohondrijev , močno vplivajo na tumorske celice. Navedeno se je potrdilo tako pri poskusih »in vitro« – na celičnih kulturah človeških celic, kot na miših z mitohondrijskim glioblastomom.
Vključitev bolnikov v testiranje zdravila
Trenutno je na razpolago eno zdravilo za zaviranje delovanja mitohondrijev, drugo pa je v procesu kliničnega testiranja. Gre za zdravilo, ki ga preizkušajo na ljudeh z redko gensko motnjo, ki ima za posledico pretirano mitohondrijsko aktivnost. »Zdaj lahko klinična preskušanja razširimo na veliko večjo skupino bolnikov, saj lahko prepoznamo bolnike s tumorji, ki jih povzročajo preaktivni mitohondriji – ne glede na osnovno genetiko,” pravi dr. Antonio Iavarone, profesor nevrologije, ki je skupaj z dr. Anno Lasorella, pediatrinjo, vodil študijo. Oba prihajata iz Inštituta za genetiko raka na Univerzi Kolumbija.
Mediana preživetja le 15 mesecev
Glioblastom je najpogostejši in najbolj smrtonosen primarni možganski tumor pri odraslih. Mediana preživetja bolnikov z glioblastomom je le 15 mesecev. Nova študija je pokazala, da lahko glioblastom razvrstimo v štiri biološke skupine. Dve od njih rekapitulirata funkcije, ki delujejo v normalnih možganih, bodisi matične celice oziroma nevrone. Drugi dve skupini vključujeta mitohondrijske tumorje in tumorje z večkratnimi presnovnimi aktivnostmi ( tim. “plurimetabolični”), ki so zelo odporni na sedanje terapije. Bolniki z mitohondrijskimi tumorji so imeli nekoliko boljšo prognozo – so živeli še nekaj mesecev dlje kot bolniki z drugimi tremi vrstami.
“Razveseljivo je, da imamo zdravila za mitohodrijsko skupino glioblastomov že v kliničnih preskušanjih,” pravi Lasorella, in nadaljuje: “Nova klasifikacija nam ponuja tudi nove ideje o tem, kako ciljati na ostale tri skupine. Presegli smo eno mutacijo in en koncept zdravil. Čas je, da ciljamo na tumorje na podlagi skupnih značilnosti njihove osnovne biologije, ki jih lahko povzroči več različnih genskih kombinacij.”
Enocelične analize odpirajo nov pogled na možganske rake
Nove ugotovitve so omogočile najnovejše metode enoceličnih analiz. Omogočajo razumevanje biološke aktivnosti na tisoče celic (analizirajo eno po eno) iz enega samega tumorja. V študiji so predelili biološke lastnosti 17.367 posameznih celic iz 36 različnih tumorjev.
Poleg analize genetskih mutacij vsake celice in ravni genske aktivnosti so raziskovalci preučili še druge spremembe genov celic ter beljakovin in ter tudi nekodirajočo RNA v vsaki posamezni celici. Na podlagi zbranih podatkov so oblikovali matematični model za prepoznavanje osnovnih bioloških procesov v tumorskih celicah namesto običajnega pristopa z identifikacijo genov. “Na ta način lahko vsako posamezno tumorsko celico razvrstimo na podlagi resnične biologije, ki jo vzdržuje. To je za prihodnost razumevanja tumorjev in njihovega zdravljenja ključno in pomeni precejšnji odmik od trenutno prevladujoče paradigme,” pojasnjuje Iavarone.
Povezavo do raziskave v celoti najdete TUKAJ.
