Imate v teh jesenskih dneh tudi vi povečan izcedek iz nosu, kašljate in trpite za glavobolom? Morda ste zboleli za prehladom, najpogostejšo virusno infekcijo, pri kateri gre v osnovi za obolenje zgornjih dihal, običajno za virusno okužbo žrela, nosu, obnosnih votlin.
Virusov, ki povzročajo prehlad, je nekaj sto, med njimi največ iz družine rinovirusov. Njihova ključna značilnost je, da se dobro prilagodijo svojemu gostitelju, zato ne povzročajo hudih bolezenskih znakov in utrujenosti, zaradi katerih bi bolnik obležal in tako morda preprečil prenašanje prehlada – v boju proti tej nalezljivi bolezni boste tako težko zmagovalci.
Po ljudskem izročilu že sama beseda prehlad veliko pove o vzroku te bolezni: pravijo, da za prehladom zbolimo, če se predolgo zadržujemo na hladnem zraku. Deloma bi tej modrosti lahko pritrdili, a v resnici je prehlad nekoliko kompleksnejši pojav in ima opravka predvsem z virusi. Virus je v osnovi majhna klica, ki se lahko razmnožuje v živih celicah, saj sam nima mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Številni virusi povzročajo nalezljive bolezni pri človeku, kar pomeni, da s svojim delovanjem negativno vplivajo na njegove celice, ki se pred njimi branijo z različnimi imunskimi mehanizmi. Med take bolezni spada tudi prehlad.
Prehlad povzroča več sto virusov
Virusov, ki povzročajo prehlad, je nekaj sto. Najpogosteje so vpleteni virusi iz družine rinovirusov, in sicer v 30 do 50 odstotkih vseh prehladov pri odraslih, prav tako tudi enterovirusi, virusi gripe, koronavirusi in adenovirusi, nekoliko redkejši pa so virusi parainfluence, respiratorni sincicijski virus in virus influence a. Povprečen odrasel človek se s prehladom spopada približno od dvakrat do petkrat na leto, ženske nekoliko pogosteje kot moški. Dr. Miroslav Petrovec, vodja laboratorija za diagnostiko virusnih bolezni in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, nam je povedal, da je eden od ključnih razlogov za tako pogosto obolevnost predvsem razširjenost virusov: »Poznamo več kot sto rinovirusov, več kot sto enterovirusov, najmanj štiri tipe koronavirusov, najmanj štiri tipe virusov parainfluence in 57 tipov adenovirusov,« je opisal pestrost znotraj virusnih družin. Virusi prehlada nenehno spreminjajo genetske lastnosti, zaradi česar nastajajo novi podtipi, na katere nimamo razvite odpornosti, zaradi njihove raznovrstnosti pa tudi nimamo cepiva proti prehladu. »Strokovnjaki bi težko naredili snov, ki bi učinkovala proti vsem omenjenim virusom. Prav tako bi težko upravičili razvoj cepiva, tudi če bi šlo samo za en virus. Gre namreč za bolezen, ki običajno ne poteka zelo hudo,« temeljno značilnost prehlada izpostavlja zdravnik.
Med prehladom običajno nismo bolj dovzetni za druge bolezni
Simptomi prehlada, ki se pojavijo šestnajst ur po izpostavljenosti in vrhunec dosežejo od dva do štiri dni po okužbi, so običajno precej blagi. Najprej se pojavi pekoč ali srbeč občutek v žrelu, ki po približno dveh dneh postane manj izrazit ali celo popolnoma izzveni. Nato sledi izcedek iz nosu, ki je sprva tekoč in prozoren, proti koncu prehlada pa gost in rumenkast – in posledično nekaj paketov porabljenih robcev. Najpogostejši simptomi so še zamašen nos, kihanje, solzne oči, oteklo grlo, kašljanje ter glavobol, lahko tudi povišana telesna temperatura. Znaki so običajno prisotni od sedem do deset dni, če ste kadilec je večja možnost, da bodo izrazitejši in da boste bolehali kakšen dan več. Večina ljudi drugih težav poleg naštetih nima, pri majhnem odstotku pa virus poškoduje dihalno sluznico, na kateri se lahko začnejo razmnoževati bakterije. V tem primeru pride do bakterijske okužbe, ki ima lahko hujše posledice. Sicer pa po besedah sogovornika človek med prebolevanjem prehlada načeloma ni bolj dovzeten za druge bolezni. »To so virusi, s katerimi živimo. Občasno se lahko srečamo s kakšnim, s katerim se prej še nismo, posledica tega pa je, da zbolimo. Lahko se neka bolezen začne kot prehlad in se konča kot vnetje srednjega ušesa, ampak to ni pogost pojav,« poudarja zdravnik. Nekateri virusi, kot sta respiratorni sincicijski virus ali virus influence a, lahko sicer zlasti pri starejših ljudeh, ki že imajo kakšne pljučne ali druge težave, in pri astmatikih povzročita hudo bolezen, pri zdravih odraslih pa tudi okužba s tema virusoma, ki sta sicer redkejša, povzroči le malo težji prehlad.
Virus, odporen v okolju
Strokovnjak je pojasnil, da virusi prehlada zaradi svoje zgradbe v okolju uspešno preživijo, saj so brez virusne ovojnice: »Sliši se paradoksalno, a virusna ovojnica je krhka struktura, ki jo zelo lahko uničimo z milom, alkoholom in umivanjem rok. Če se to zgodi, virus ni več kužen. Virusi prehlada virusne ovojnice nimajo, zato so med bolj obstojnimi.« Virusi prehlada so odvisni od klimatskih sprememb in temperatur, najuspešnejše preživetje jim omogoča hladen in suh zrak. »Za nekatere od teh virusov so dokazali izrazito povezanost z velikim padcem zunanjih temperatur, in sicer za vsaj deset stopinj Celzija v enem dnevu, ugodne pa so tudi temperature pod nič stopinj Celzija,« pravi strokovnjak. Najpogosteje zbolimo jeseni in pozimi, večja dovzetnost v hladnih letnih časih pa je seveda povezana tudi z večjo občutljivostjo nosne sluznice, kjer se virusi začnejo razmnoževati. Jesensko obdobje je torej čas, ko smo še posebej izpostavljeni, zato upoštevajmo nekaj učinkovitih ukrepov, ki sicer ne morejo preprečiti, lahko pa nekoliko zmanjšajo možnost prenosa.
Kako se virusi prenašajo?
Virusi prehlada se prenašajo z vdihavanjem kapljic v zraku (aerosolov), ki nastajajo s kihanjem in kašljanjem, prav tako tudi z izločki, s katerimi pridemo v stik prek rok ali drugih predmetov, in jih nato prenesemo v nos ali oči. Zdravnik izpostavlja, da večino prehladov v resnici prenesemo z rokami, zato je izjemno pomembna dobra higiena rok, na katero velikokrat radi pozabimo. »Če nekdo zraven nas kihne, je zelo malo verjetno, da bomo prehlad dobili. Če pa pridemo v stik s kljuko, na kateri so izločki, se virus zadrži na naših rokah. In če nato z neumitimi rokami denimo jemo ali se dotikamo obraza, hitro pride do okužbe,« način najpogostejšega prenosa virusov opisuje strokovnjak. Infektivnost virusa je odvisna od tega, v kakšni obliki je bil virus izločen.
|
Otroci zaradi vsakdanjih okoliščin za prehladom običajno zbolijo pogosteje kot odrasli. V vrtcih in šolah prihaja do tesnejših medsebojnih stikov, zato je tudi možnosti za prenos virusa nekoliko več. Otroka naučite, da si čim pogosteje umiva roke s toplo vodo in milom, saj se prav zaradi slabe higiene virus pri otrocih hitreje širi.
|
Če je prisoten v sluzi, je kužen vsaj še nekaj ur po izločitvi, če se znajde v kapljicah, pa je verjetnost za kužnost nekoliko manjša. »Virus je izjemno odporen, saj ga ne uniči niti sušenje,« poudarja dr. Petrovec. Po tem, ko smo v stiku s potencialnim virusom, so moramo roke torej obvezno umiti ali razkužiti in ne samo obrisati, saj s tem virusa ne bomo uničili. Ker so simptomi prehlada blagi, med prebolevanjem običajno ne ležimo doma, zato je priložnosti za prenos še toliko več. Prehladi, ki jih povzročajo rinovirusi, so najbolj nalezljivi prve tri dni po pojavu simptomov, zato se, če smo bolni, vsaj v teh dneh poskušajmo izogibati tesnejših stikov z ljudmi. To pomeni, da denimo ne hodimo v zaprte prostore, kjer je na kupu veliko ljudi, saj se tam virusi še lažje prenašajo.
Če vas doleti prehlad, pa poleg naštetega lahko storite še nekaj: pijte veliko toplih napitkov in uživajte C-vitamin, v mrzlih dneh pa se opremite s toplimi oblačili – volnenimi šali, kapami in rokavicami! In ne skrbite, jesenska nadloga bo kmalu za vami.
