
Nenadni valovi toplote, ki prihajajo iz glave, vratu ali trupa, rdeč obraz, potenje so nekaj, s čimer se vsaj občasno srečujemo vsi. Vzroki zanje so različni, poiskali smo najpogostejše.
Hormonsko neravnovesje
Upad estrogena je glavni krivec za menopavzalne vročinske oblive, s katerimi se srečuje kar 75 odstotkov žensk v tem obdobju. Imajo jih tudi moški v srednjih letih, še posebej, če se zdravijo za rakom prostate. Med pogostimi hormonskimi vzroki za oblive vročine je tudi preveč aktivna ščitnica, kar ima za posledico povišane ravni ščitničnih hormonov, pogosti so tudi pri ženskah v prvem obdobju po porodu.
Fizična aktivnosti
Pri napornem fizičnem delu se telesna temperatura poveča. Da bi se ohladilo, telo pošilja več krvi proti koži ter tako pomaga, da znoj hitreje izhlapeva. Zato je zelo pomembno, da med fizično aktivnostjo dovolj pijemo, najbolje navadno vodo. Pri ljudeh, ki redno vadijo, se telo na višjo temperaturo navadi in kasneje odreagira na spremembo.
Vročina
Vročina oziroma povišana telesna temperatura praviloma spremlja okužbe in je prvi znak, da so sovražni mikrobi vdrli v telo. Slednje se jih poskuša znebiti tako, da dvigne svojo temperaturo. Povišana telesna temperatura načeloma ni nevarna, razen za ljudi, ki so nagnjeni k vročinskim krčem. Telo v tem primeru na pomoč »pokliče« hipotalamus, ki poskrbi za hlajenje v obliki znojenja.
Alergična reakcija
Oblivi vročine lahko spremljajo najnevarnejši zaplet alegrije – anafilaktični šok. Običajno so pridružene težave z dihanjem, bolečine v trebuhu, otekanje, kožni osip (koprivnica). Stanje je nevarno in lahko ogrozi življenje. Ljudje, ki imajo hude alergije, naj imajo pri sebi set za samopomoč, ki vsebuje antihistaminik in kortikosteroid. Ko zdravili zaužijejo, naj se takoj odpravijo v bolnišnico.
Nevrološke motnje
Avtonomno živčevje deluje brez naše volje in nadzoruje življenjsko pomembne funkcije, na primer presnovo, srčni utrip, krvni tlak, dihanje, pa tudi telesno temperaturo in potenje. Vse, kar njegovo delovanje zmoti, lahko povzroči oblive vročine in rdečico. Poznajo jih bolniki s Parkinsonovo boleznijo, epilepsijo, multiplo sklerozo, dogajajo se tudi po poškodbah hrbtenice in ob poškodbah živcev.
Glavobol
Migreno ali klasterski glavobol (pri slednjem se bolečine pojavljajo v rafalih in je najpogostejša oblika glavobola pri moških) lahko spremljajo tudi vročinski oblivi. Zgodijo se zato, ker možgani senzornih sporočil, ki jih dobivajo iz glave in vratu, ne obdelujejo pravilno. Sproži se »boj ali beg« reakcija: srčni utrip se pospeši, dihalne poti pa razširijo. Postanemo rdeči v obraz in začnemo se potiti.
Zdravila
Zardevanje je lahko stranski učinek mnogih zdravil. Nekatera zdravila za zdravljenje srca in visokega krvnega tlaka delujejo tako, da širijo žile. V to skupino spadajo tudi zaviralci kalcijevih kanalčkov, nitroglicerin, zdravila za motnje erekcije, na primer sildenafil (Viagra), tadalafil in vardenafil ter nekatera zdravila proti bolečninam, na primer opioidi.
Hrana
Močno začinjena hrana hitro požene kri v obraz, še posebej, če se na krožniku znajde pekoči čili. Vzrok je v kapsaicinu, ki povzroči, da živčni sistem reagira podobno, kot bi, če bi se opekli. Podobno, vendar ne tako intenzivno, delujejo tudi sulfiti, nitrati (v mesu) ter mononatrijev glutamanat. Pri ljudeh, ki so nagnjeni k zardevanju, je za vročinski obliv lahko dovolj že skodelica vročega čaja. Med pogostejšimi povzročitelji je tudi alkohol. Med njegovo presnovo se žile razširijo, v kožo priteka več krvi in rdeča lica so tu. Oblivi vročine so pogostejši pri tistih, ki alkohol uživajo skupaj z določenimi zdravili oziroma imajo težave z jetri.
Karcionidni tumorji
Gre za redke, počasi rastoče tumorje, katerih pogostnost v zadnjih letih narašča. Razvijejo se iz celic nevroendokrinega sistema, ki se nahajajo v različnih organih telesa. Najpogosteje vzniknejo v prebavilih (v 64 odstotkih primerov) in dihalih (28 odstotkov). Preostali delež odpade na ščitnico (medularni karcinom), kožo (karcinom Merklovih celic), nadledvičnico (nevroblastom) in živčne celice (paragangliom).