Dokument kaže, da financiranje slovenskega zdravstva narašča skozi zadnja leta, staranje prebivalstva vodi v neravnovesje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom ter predstavlja vedno večje stroške zdravljenja in nižanje števila posameznikov, ki vplačujejo v sklad, s staranjem prebivalstva sledi rast števila potrebnih zdravniških timov na primarni ravni. Slovenija ima v primerjavi z evropskim povprečjem nižje število zdravnikov na 100.000 prebivalcev, prav tako se je z letom 2017 začel povečevati razkorak med številom diplomantov in razpisanimi specializacijami. V obdobju od 2010 do 2022 se je število oseb brez osebnega zdravnika gibalo med 106.600 in 131.940, število čakajočih bolnikov nad dopustno dobo se je od začetka 2018 potrojilo in je konec leta 2022 znašalo 112.121 čakajočih. Poleg tega je več kot 65 odstotkov vseh obiskov v urgentnih centrih ne nujnih ali manj nujnih.
Vse to po ministrovih besedah terja reformo. Pri pripravi slednje bodo uporabili estonska digitalna orodja in model estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje. “Cilj je racionalizacija in upravljanje zdravstvenega sistema po vzoru finskih zdravstvenih regij, pri čemer bomo upoštevali specifiko našega prostora”, je izpostavil minister in dodal, da bodo pri reformnih spremembah iskali najširši družbeni konsenz.
Ključni koraki sprememb bodo po ministrovih besedah digitalizacija zdravstvenega sistema, reforma plačnega sistema javnih uslužbencev, ureditev področja družinske in urgentne medicine, strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prenova nadzora in vodenja javnih zdravstvenih zavodov, ureditev področja absentizma, naslovitev koncesionarstva in „problematike“ koncesij, ureditev področja kadrov v zdravstvu ter celovita prenova financiranja zdravstvenega sistema.
Cilji zdravstvene reforme je po ministrovih besedah vsem prebivalcem Slovenije omogočiti enakopraven dostop do enake kvalitete zdravstvene storitve, ne glede na družbeno ekonomski status, regijo, nacionalnost, spol, izobrazbo, politični nazor, versko prepričanje, zgraditi učinkovit, digitaliziran in vzdržen zdravstveni sistem ter ga pripraviti na ključne izzive prihodnosti, kot so starajoče prebivalstvo, razvoj bolezni in zdravljenja ter nevarnosti pojavnosti novih bolezni. (MZ)
Zdravniška zbornica Slovenije kot pozitivne ocenjuje napovedi ministra za zdravje: »Veseli nas, da je minister poudaril, da je naš slovenski zdravstveni sistem izjemno dober in izjemno cenjen tudi v tujini. Strinjamo pa se, da je nujno, da se na področju organizacije, upravljanja in financiranja zadeve začnejo urejati sistematično, na podlagi analiz, z ukrepi, ki so preverjeni v mednarodnem okolju in na podlagi čim širšega konsenza,« poudarja prof. dr. Bojana Beović, predsednica zbornice in dodaja, da je pomembno, da se zagotovi, da bo sistem tudi v prihodnje vzdržen in bo lahko ta strokoven in kakovosten nivo zdravstvenih storitev obdržal ter bistveno izboljšal dostopnost.
»Podpiramo krepitev primarnega zdravstva, umikanje birokracije od zdravnikov in sploh iz ambulant primarnega nivoja ter vsa prizadevanja, da se da prostor strokovnemu delu s pacienti. Pričakujemo, da bo zdravnikom na primarni ravni zagotovljenega dovolj časa za pacienta, opolnomočen podporni tim, ki bo svoje delo opravljal z lastnimi kompetencami in polno odgovornostjo in možnost opravljanja hitre diagnostike. Zelo pozdravljamo tudi obljube o ustrezni digitalizaciji sistema,« je napovedi ministra za zdravje komentiral Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo.
