Za boleznimi srca in ožilja vsako leto po svetu umre okoli 17,3 milijona ljudi. Do leta 2030 naj bi se številka dvignila na približno 23 milijonov.
V Sloveniji je preventivni program, ki ga izvajamo od leta 2020 dalje, ohranil več kot tisoč življenj in preprečil zbolevanje pri več tisočih. Brezplačni pregled izvajajo ga v vseh ambulantah družinske medicine, do njega pa so upravičeni moški od 35. do 65. leta starosti in ženske od 45. do 70. leta starosti.
Slovenija je tudi ena od štirih evropskih držav, v katero več ljudi umre zaradi raka kot zaradi bolezni srca in ožilja.
Pretiravanje s kavo ogroža srce in žile
Ne drži. Zadnja študija, ki so jo izvedli avstralski raziskovalci, je pokazala, da kofein ne ogroža srca in ožilja, če z njim zelo ne pretiravamo. Ljubitelji kave si lahko oddahnejo: za srce in ožilje varnih je šest skodelic kave na dan. Kar je več, tveganje za bolezni srca poveča za 22 odstotkov.
Bolezni srca ogrožajo predvsem starejše moške
Ne drži. Bolezni srca ogrožajo ljudi vseh starosti. Odrasli lahko zbolijo kadarkoli, še posebej, če ne živijo zdravo. Tudi otroci – pravzaprav jih je vse več, imajo povišan holesterol, visok krvni tlak, aritmijo, zamašene žile… Glavni dejavnik tveganja je nezdrava prehrana (posledično debelost) ter premalo telesne aktivnosti.
Britansko ministrstvo za zdravje je pred kratkim objavilo, da bo kar 3 milijone Britancev, danes starih od 18 do 24 let, umrlo prej kot njihovi starši. Pri vsaki tretji ženski so vzrok za smrt bolezni srca in ožilja. Za primerjavo: rak dojke je vzrok le za vsako 31 smrt pri ženskah.
Bolezni srca in ožilja spremljajo značilni simptomi
Ne drži. Eden od razlogov, zakaj so bolezni srca in ožilja tako velik javno zdravstveni problem, je, da jih večinoma ne spremljajo zaznavni bolezenski znaki. Visok krvni tlak in povišan holesterol ne povzročata bolezenskih znakov, vendar v kombinaciji pomenita ogromno tveganje za bolezni srca. Znake srčnega napada je težko prepoznati, zlasti pri ženskah. Ni nujno, da ga spremlja bolečina v prsih in težko dihanje. Tudi izčrpanost in omedlevica sta lahko znaka srčnega napada. Večkrat se simptomi pojavijo drugje v telesu (kot so na primer bolečine v nogi) in jih ne pripisujemo kardiovaskularnemu zdravju.
Ljudje, ki se ukvarjajo s športom in so »fit«, ne doživijo infarkta
Ne drži. Ljudje, ki se ukvarjajo s športom in imajo zdravo prehrano, pri sebi sicer zmanjšajo tveganje za bolezni srca , kar pa ne pomeni, da se jim ne morejo zgoditi. Tudi, če je nekdo v odličnem telesnem stanju, mora še vedno redno preverjati krvni tlak in holesterol, še posebej, če imajo bolezni srca in ožilja v družini (družinska obremenjenost). Kajenje, na primer, drastično poveča tveganje za možgansko kap, tudi, če ste sicer zelo zdravi.
Družinske nagnjenosti se ne da zmanjšati
Ne drži. Če imate bolezni srca in ožilja v družini, ste bolj ogroženi, da boste zboleli tudi sami. Kar pa ne pomeni, da tveganja ne morete zmanjšati. Redna telesna vadba, zdrava prehrana in opustitev kajenja so pri tem ključni. Študije so pokazale, da osebe, ki prenehajo kaditi, v enem letu zmanjšajo tveganje za bolezni srca za 50 odstotkov. Pomembni so tudi redni preventivni pregledi, ki pravočasno odkrijejo povišan krvni tlak in krvne strdke.
Jemanje umetnih multivitaminov varuje srce
Ne drži. Multivitamini v obliki prehranskih dopolnil telo oskrbijo s tistimi hranilnimi snovmi, ki jih ne dobimo s hrano. Nobena študija pa ni potrdila koristnosti multivitaminskih vitaminskih pripravkov za zmanjšanje tveganja za srčne bolezni, če le-te v zadostni meri dobimo z zdravo, uravnoteženo prehrano.
Redno uživanje antioksidantov, kot so na primer vitamin C, E in beta karoteni, pomagajo pri zmanjševanju tveganja, vendar je njihov učinek najboljši, če pridejo iz hrane. Res pa je, da so številne raziskave dokazale, da »podpora« telesu z koencimom Q10 ter omega 3 maščobnimi kislinami dokazano zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Številne raziskave so bile narejene tudi s specifičnimi antioksidanti (predvsem izvlečki iz jagodičevja in iglavcev) in tudi njihova varovalna vloga za srce in ožilje je bila potrjena. Vendar gre za specifična prehranska dopolnila. Multivitaminske šumeče tablete, ki jih boste spotoma pobrali iz police v hipermarketu, pa vašega srca in žil nikakor ne varujejo. Prej nasprotno – ker vsebujejo sintetične vitamine, ki imajo nizko biorazpoložljivost, telo po nepotrebnem obremenjujejo.
Prehrana brez maščob varuje srce in ožilje
Ne drži. Maščobe so za naše življenje nujno potrebne. Če jih iz prehrane črtamo, resno ogrozimo svoje zdravje. Stroka opozarja, da dieta z nizko vsebnostjo maščob ne varuje pred boleznimi srca in ožilja. Za zdravje izjemno škodljive so trans maščobe, delno hidrogenirane in nasičene maščobe, medtem ko so nenasičene maščobe koristne.
Zdravila za sladkorno bolezen varujejo žile pred oblogami
Delno drži. Zdravila za sladkorno bolezen uravnovešajo raven sladkorja v krvi in imajo določen protivnetni vpliv na manjše žile. Ne varujejo pa večjih žili in tistih, ki so bolj okvarjene. Tudi, če je vaš krvni sladkor nizek, morate še vedno paziti na krvni tlak in holesterol. Predvsem pa je pomembno vedeti, da dejavniki, ki pripomorejo k sladkorni bolezni, pripomorejo tudi k boleznim srca in ožilja.
Bolniki po infarktu se ne smejo ukvarjati s športom
Ne drži. Telesna aktivnost je eden od najboljših načinov za preprečevanje bolezni srca in ožilja in je pomemben element zdravljenja. Zmerna telesna aktivnost po infarktu pospeši okrevanje. Obstajajo številne vaje, ki so namenjene izboljšanju kardiovaskularnega zdravje in jih lahko izvajajo srčni bolniki.
Krvni tlak se meri na obeh rokah
Drži. Krvni tlak je res potrebno meriti na obeh rokah. Zadnje ugotovitve kažejo, da je razlika v odčitkih meritev napovedni dejavnik za infarkt. Če se meritvi na obeh rokah razlikujeta za 10 točk ali več, to poveča tveganje zanj za 38 odstotkov.
AHA
Harvard Medical School
Journal of Cardiovascular Nursing
