Ločimo dva tipa kontaktnega dermatitisa:
- Iritativni kontaktni dermatitis se razvije, ko je koža v kontaktu z iritirajočimi snovmi, na primer detergenti, razredčila, ki koži odvzemajo naravna lastna olja. Dermatitis se razvije, če je stik z iritirajočimi snovmi pogost ali dolgotrajen, seveda ob direktnem kontaktu s kožo brez zaščite. Najpomembnejši dejavnik pri dermatitisu je količina in jakost iritansa. Ekcem rok je pogost pri tistih ljudeh, ki pogosto umivajo roke ali delajo z vodo, to so medicinsko osebje, frizerke, gostinci, kuharji, seveda pa lahko vsak razvije iritativni kontaktni dermatitis.
- Alergijski kontaktni dermatitis se razvije pri posameznikih, ki se senzibilizirajo ali razvijejo alergijo na določeno snov. Alergogenih snovi je veliko, to so na primer nikelj, krom, kobalt, guma, barva za lase, dišave, konzervansi, kreme in kozmetika. Ne ve se, zakaj nekateri ljudje, ki so izpostavljeni alergenom, razvijejo alergijo, drugi pa alergije ne razvijejo nikoli. Med visoko alergogene snovi sodijo tudi proteini v sadju, zelenjavi, morskih sadežih. Ob stiku kože z njimi se razvije takojšnja preobčutljiva reakcija, ki se kaže kot urtikarija – govorimo o kontaktni urtikariji. Ta lahko poslabšuje kontaktni dermatitis.
Simptomi kontaktnega dermatitisa
Pekoč občutek je prevladujoč simptom, ki je lahko intenziven. Včasih se koža razboli, predvsem so boleče razpoke na koži prstov rok.
Na vprašanje, ali ljudje z navedenimi simptomi pogosto prihajajo v dermatološke ambulante, Laura Đorđević Betetto, dr. med., specializantka dermatovenerologije, razloži: »Kontaktni dermatitis je ena najpogostejših bolezni, s katerimi se dermatologi srečamo v svoji ambulanti. V času epidemije pa se je število pacientov s temi težavami še povečalo. Razlog za to je, da je je kontaktni dermatitis vnetna reakcija kože, ki nastane zaradi stika s škodljivo snovjo.«
Dermatitis je posebno vnetje na koži. Dermatitis in ekcem sta sopomenki za isti tip vnetja. Kontaktni dermatitis predstavlja vnetje, ki je posledica stika z določeno ali nedoločeno snovjo v okolju. Včasih ga poimenujemo tudi kontaktni ekcem.
Pogosto umivanje rok povzroča spremembe v teksturi kože
Koronavirusna bolezen 2019 (covid-19) se že eno leto širi po svetu in presega zmogljivosti in vire zdravstvenih sistemov po vsem svetu. Ker je virus zelo nalezljiv po dihalnih poteh (kapljice okuženih oseb, široko razširjene s kašljanjem ali kihanjem) in v stiku z onesnaženimi površinami, se prenos in širjenje v skupnosti lahko zmanjšata z redno in skrbno higieno rok.
V študiji, ki so jo opravili na Univerzi za medicino in farmacijo »Carol Davila« pod vodstvom dermatologinje dr. Cristine Bein, so predstavili posledice pogostosti umivanja rok, ki privedejo do različnih sprememb v teksturi kože. Lahko pride do razvoja kožne kseroze (suhost kože), do dražilnega kontaktnega dermatitisa (ICD) ali redko celo alergičnega kontaktnega dermatitisa (ACD). Te kožne spremembe lahko povzročijo:
- Dolgotrajna izpostavljenost kože vodi in vlažnemu okolju. Ustvari močno otekanje rožene plasti (najbolj zunanji sloj kože) in motnje v ultrastrukturi medceličnih lipidov ter poveča prepustnost in občutljivost kože na fizikalne ali kemične dražilne snovi. Poleg tega lahko dolgotrajno nošenje zaščitnih rokavic povzroči prekomerno potenje in povečano vlažnost, s čimer se še poveča vnetni odziv na dražilne snovi.
- Večkratna uporaba mil, površinsko aktivnih snovi, detergentov ali topil. Te snovi, ki se uporabljajo za čiščenje gospodinjstev, so šibke dražilne snovi in jih običajno zelo dobro prenašajo.
- Ponavljajoča uporaba razkužila za roke na osnovi alkohola. SZO trdi, da je uporaba razkužil za roke, ki vsebujejo vsaj 60 % alkohola, smiselna alternativa, če ni na voljo vode in mila in dokler niso roke vidno umazane. Pogosta uporaba teh izdelkov lahko povzroči tudi suhost in draženje kože.
Pogost stik z vodo je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki vpliva na nastanek ročnega dermatitisa. Suha in pordela koža je pogosto prvi znak zmanjšane obrambe kože. Tako poškodovana kožna pregrada omogoča enostaven prodor razdraženih snovi in alergenov. Dolgotrajni stik z vodo ali vlago vodi do otekline keratinocitov (celice povrhnjice kože). Keratinociti lahko z naravnimi vlažilni dejavniki vežejo veliko vode. Po stiku z vodo oteklina vodi do dehidracije kože. Odvzeta voda izhlapeva in celice se skrčijo. Zato se medcelični prostori povečajo in privedejo do nadaljnje izgube vode. Poleg tega lahko potencialni dražilci in alergeni zdaj lažje prodrejo v zunanjo oziroma pohotno plast kože v globlje plasti in povzročijo vnetje ali občutljivost. Koža je še posebej prepustna takoj po odstranitvi zaščitnih rokavic (če je prišlo do znojenje v rokavicah) ali po umivanju rok (tudi razkuževanju).
Algoritem zdravljenja in preventiva
Večina pacientov pride na pregled že s hudo akutno obliko bolezni ali pa s kronično obliko, kadar so že poskusili zdravljenje, vendar to ni bilo uspešno. Pojasni dr. Betettova in nadaljuje: »Kontaktni dermatitis najpogosteje prizadene roke, zato je za paciente ta bolezen zelo moteča. Večina primerov nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti blagim dražljivcem, kot so voda, detergenti, mila in razkužila, kar vodi v okvaro kožne pregrade. V osnovi to pomeni, da koža postane bolj občutljiva tudi za drugače neškodljive snovi in vodi v nastanek kroničnega vnetja«.
Koža je še posebej prepustna takoj po odstranitvi zaščitnih rokavic (če je prišlo do znojenje v rokavicah) ali po umivanju rok (tudi razkuževanju).
O algoritmu zdravljenja in sami preventivi dr. Betettova poudari: »V prvi vrsti je najpomembneje, da poskušamo ugotoviti, kateri dejavniki povzročajo težave, in se jim poskušamo izogibati. Če to ni mogoče, je treba prizadeto kožo ob stiku zaščititi z zaščitnimi rokavicami. Zelo pomembna je ponovna vzpostavitev kožne pregradne funkcije, kar dosežemo z rednim nanosom negovalnih mazil, lahko pa poskusimo tudi s fototerapijo. Za umiritev vnetja je potrebno kratkotrajno zdravljenje z lokalnimi glukokortikoidnimi pripravki. Kadar gre za res hude oblike bolezni, ki se ne odzivajo na standardno terapijo, pa lahko predpišemo sistemska protivnetna zdravila.
Dolgotrajni stik z vodo ali vlago vodi do otekline keratinocitov (celice povrhnjice kože).
Pomembno je, da poskušamo ugotoviti, za katero obliko kontaktnega dermatitisa gre. Če sumimo, da gre za alergijsko obliko bolezni, pacienta napotimo na epikutano testiranje. Gre za testiranje kože, kjer ugotavljamo morebitno prisotnost kontaktne alergijske senzibilizacije na pogoste kontaktne alergene. To je pomembno, ker je nastala senzibilizacija na določen alergen trajna, kar pomeni, da se mora temu alergenu pacient izogibati vse življenje. V nasprotju z alergijskim pa pri iritativnem kontaktnem dermatitisu ne pride do senzibilizacije na določen alergen. Bolezen je posledica čezmerne izpostavljenosti dražljivcem in nastane pri vseh, ko je enkrat presežen prag za okvaro kože. To pomeni, da ko z zdravljenjem enkrat obnovimo kožno pregrado, je za preprečevanje ponovitev bolezni najpomembneje, da vzdržujemo barierno funkcijo z rednim nanašanjem negovalnih mazil in seveda izogibanjem sprožilnim dejavnikom.«
