Avtor: Neža Agnes Momirski
Duhovne vede učijo, da naj bi človek deloval na podlagi intuicije in ne razuma. Ko intuiciji ne zaupa več, se človek opre na logiko in analitično sklepanje, vendar naj bi razum ostal le orodje in ne vodilo. I
Intuicija, ki jo Jung opiše kot percepcijo iz podzavesti, pa se okrni skozi stresne življenjske izkušnje; posameznik posledično ni več v stiku s svojim notranjim glasom.
V nordski mitologiji je imela vlogo svetovalke svečenica Vala, s katero so se posvetovali vsi mogočni možje, odpravljajoč se v vojno. Vala pomeni »tista, ki vidi«. Bila je tudi inspiracija angleškemu umetniku William Blaku v 18. Stoletju; ta opisuje Valo kot personifikacijo narave v njenem padlem stanju. V njegovih pesmih Valo opredeljujejo močna čustva, povezana predvsem s spolnostjo: ljubosumje, strah, krivda, ljubezen, sreča, sovraštvo, zaljubljenost.
Intuicija počiva v desni možganski polobli, ki je odgovorna tudi za naša čustva in ustvarjalnost. Čustva so lahko človeški strah in trepet, njihova iracionalnost pa je hkrati tudi njihov čar; nujna so tudi za dojemanje »iracionalnih« področij umetnosti in duhovnosti.
Zakaj pa se v svoji potrebi po vodstvu človek včasih zateče le v eno ali drugo skrajnost ter prisega le na svojo razumsko ali čustveno/intuitivno stran?
Kritika razuma
Blakova zgodba o Vali prikazuje trpkost človekovega neskladnja z naravo, ki jo potem posledično obsodi za povzročiteljico vsega slabega. Enotnost z naravo se nanaša tudi na posameznikovo usklajenost s temno stranjo svoje osebnosti: senco. V Jungovi psihologiji je posameznikova senca negativen in nezaveden del osebnosti, s katerim se ego ne identificira. Iz tesnobe, ki jo človek lahko doživlja v odnosu do svoje sence, izhajajo marsikateri iracionalni strahovi, okrnjeno pa je tudi analitično razmišljanje.
Blakovo delo Vala or The Four Zoas je bilo hkrati tudi kritika razuma in razsvetljenja, ki ga je enačil s človeško željo po pobegu pred grozo narave. V svojih likih in zgodbi je izpostavil kompleksnost med človeškim razumom in naravo, portretiral pa je tudi padec razuma.
Vprašanje je torej, zakaj v razumski dobi tehnologije in znanosti vse več ljudi uporablja storitve prerokovalcev in astrologov ter pri njih išče vodstvo. Približno četrtina Američanov verjame v nadnaravne moči (1). 58 % mladih Američanov ima astrologijo za znanost, leta 2004 je 66 % Američanov razumelo astrologijo kot nesmiselno, leta 2012 pa jih je 49 % reklo, da vanjo verjamejo (2). Četrtina Britancev se posvetuje z jasnovidci in več kot polovica jih verjame v resničnost prejetih prerokb (3).
Kaj je razlika med skeptiki in tistimi, ki verjamejo?
V ZDA so naredili raziskavo, ki je pod drobnogled vzela kognitivne sposobnosti tistih, ki verjamejo v nadnaravne fenomene, in ne inteligentnost ali stopnjo izobrazbe. Testne subjekte so razdelili na dve skupini – v prvi so bili tisti, ki verjamejo, v drugi pa skeptiki. Namen raziskovalnih testov je bil raziskati spomin in dojemljivost za sugestijo. Testi za spomin so obrodili enake rezultate v obeh skupinah. Rezultati testov za analitično sklepanje, kot so testi logike in sposobnost argumentiranja, pa so bili pri skeptikih višji. Prvotna študija je vključila več kot 2.000 ljudi, zanimivo pa je, da tisti, ki verjamejo v nadnaravno, poročajo o več zadovoljstva v svojem življenju kot skeptiki (1).
Ali izjemne senzorne sposobnosti zares obstajajo ali je to le trik?
Psevdoznanosti, kot so: astrologija, jasnovidnost ali okultizem, so označene za iracionalne vede oz. področja. Ključna beseda, ki se uporablja v odnosu do psevdoznanosti, je »verjeti/verovati« (v angleščini »believe«). »Ali verjameš v horoskop?« je pogosto vprašanje.
Znanost je v preteklih desetletjih dosegla tako visoke napredke, da se včasih zdijo kot scenariji iz ZF-filmov ali uresničenja preteklih prizadevanj alkimistov in okultistov. Ko se je prvič pojavil telefon, je spominjal na magično napravo, s katero prikličeš glas nekoga iz druge strani sveta. Če tehnologija spreminja naše dojemanje materialne realnosti, zakaj ne bi spremenila še našega odnosa do drugih nevidnih dimenzij obstoja?
Tisto, kar je nevidno Se da izmeriti čustveni vpliv slike ali umetniškega dela? Kaj pa delovanje intuicije? Ne. Vendar pa se z MRI-posnetki možganov že razkrije marsikatere fiziološke procese, ki nam prej niso bili znani ali vidni. Odnos do nevidnega se je torej izrazito spremenil z napredkom tehnologije. Nevarnost torej ne predstavlja tisto nevidno, ampak neskladje med čustvi ali razumom oz. izbira enega na račun drugega ali ekskluzivna pripadnost le alternativnim rešitvam ali pa le znanstveno dokazljivim metodologijam. |
Alternativne rešitve
V nizozemskih zaporih so zaposlili jasnovidce, ki zapornikom omogočijo stik s pokojnimi svojci. Pravijo, da sposobnosti jasnovidca znatno zvečajo uspešnost rehabilitacije zapornikov, saj jasnovidec s svojimi »antenami« včasih razkrije več kot psiholog. Nizozemski zavod za zaposlovanje je začel uporabljati tudi terapevte za regresijo in tarot karte. Veliki večini prejemnikov socialne podpore so postavili pogoj, da naj obiščejo terapevta za regresijo, ki jim bo pomagal, da vzpostavijo stik s prejšnjimi življenji ali pa izgubili pravice za prejemanje socialne podpore (4).
Psevdoznanosti se kot alternativne rešitve uporabljajo za motivacijo in vodenje, saj se dotaknejo čustvenih strani človeka. Terapevti za regresijo verjamejo, da imajo težave v sedanjosti izvor v preteklih življenjih; vplogled vanje naj bi posamezniku pomagal najti osebno identiteto in dolgoročne rešitve.
Potreba po vodstvu
Tudi marsikateri politiki in javne osebnosti so znani po posvetovanju jasnovidcev in astrologov. Ameriška prva dama Nancy Reagan je zaposlila astrologinjo, ki je svetovala v procesu odločanja predsednika ZDA v 80. letih. Princesa Diana pa se je posvetovala z jasnovidko Sally Morgan, oklicano za ‘najbolj priljubljeno britansko jasnovidko’.
Tudi Ameriški predsednik Warren Harding in prva dama Florence Harding se nista sramovala posvetovanja z astrologi. Napovedali so jima, da bo Warren zmagal na volitvah leta 1920, vendar da bo za to plačal s svojim življenjem. Res je umrl par let pozneje.
Navedeni viri:
1. Why do so many people believe in psychic powers?; www.digest.bps.co.uk; 16. 2. 2014
2. Majority of young adults think astrology is a science; www.upi.com; 12. 2. 2014
3. Do you believe in psychics?; www.yougov.co.uk
4. Dutch prisons use psychics to help prisoners contact the dead; The Telegraph; 26. 3. 2010
Podpisi pod slikami: Balance among circles, serija risb za LFW, 2015