Obrnili smo se na strokovnjakinjo, vodjo Inštituta za medicinsko rehabilitacijo na UKC Ljubljana, doc. dr. Natašo Kos, dr. med., ki nam je podrobneje razložila o pomenu gibanja in pomoči pri poškodbah mišic.
Na kaj bi opozorili ob začetku ukvarjanja s telesno dejavnostjo?
»Pred začetkom izvajanja telesne dejavnosti je smiselno izvesti par razteznih vaj, ki so lahko dinamične ali statične. Pomembna je tudi postopnost. Ko se začnemo ukvarjati z dejavnostjo, moramo sprva delati manj in krajši čas, potem pa dejavnost stopnjevati.«
Hitra vlakna se hitro krčijo, opravljajo intenzivno delo in se kar hitro utrudijo.
Lahko razložite, katere vrste mišic poznamo in ali so lahko v eni mišici počasna in tudi hitra vlakna?
»Poznamo prečnoprograste, tj. t. i. skeletne mišice in gladke mišice. Skeletne so tiste, ki delujejo pod vplivom naše volje in omogočajo gibanje, gladke mišice pa so mišice notranjih organov in se krčijo brez naše volje. Posebna je srčna mišica.
Mišica je sestavljena iz mišičnih vlaken, ki jih razdelimo na hitra, počasna in mešana. Hitra vlakna se hitro krčijo, opravljajo intenzivno delo in se kar hitro utrudijo. Počasna se utrudijo pozneje in lahko dlje časa opravljajo delo pri nizki intenzivnosti.
Mišica ima lahko počasna in hitra vlakna, se pa med seboj razlikujejo glede na to, koliko je hitrih in koliko počasnih vlaken. Mišice zgornjih udov naj bi imele več hitrih vlaken, mišice nog pa več počasnih.«
Doc. dr. Nataša Kos, dr. med., vodja Inštituta za medicinsko rehabilitacijo na UKC Ljubljana.
Vsako mišično vlakno je ovito v svoj kapilarni pletež, ki ga prehranjuje s kisikom in z drugimi hranili, je pa tudi oživčeno. Kaj se zgodi, če pride do prekinitve živčne povezave, denervacije? Najprej atrofirajo mišična vlakna, nato kapilare? Ločimo kontuzijsko (udarnino) in denervacijsko poškodbo, ki pride s starostjo. Lahko razložite podrobneje, za kaj gre?
»Celica skeletne mišice je mišično vlakno, ki je obdano s tremi vrstami vezivnih ovojnic. Te se na koncu združijo in tvorijo kite – tetive. Mišice so oživčene. Če nastane prekinitev živčne povezave, nastopi denervacija.
Posledica denervacije je pojav degeneracije mišice.
Vzroki zanjo so običajno poškodbe, omenim pa naj tudi kompresivne nevropatije, pri katerih pride do pritiska na živce in zmanjšanja prevajanja impulzov po živcih (npr. utesnitev medianega živca v zapestnem prehodu).
Posledica denervacije je pojav degeneracije mišice. Mišica se ne krči, posledično pa nastane atrofija mišice. Denervacija mišice pomeni neoživčenje mišice, kar vodi v nesposobnost krčenja oz. kontrakcije, funkcija mišice pa je lahko tudi odsotna – v kolikšni meri je to, je odvisno od stopnje denervacije.«
Naj se dotakneva fizioterapije pri športnem udejstvovanju. Katere so pogoste poškodbe in kako jih zdravite pri športnikih?
»Dandanes se veliko posameznikov ukvarja z rekreativnimi športnimi aktivnostmi; pogosto pri tem pretiravajo, kar vodi v poškodbe predvsem mehkih tkiv. Obravnava je odvisna od teže poškodbe in težav, ki jih posameznik ima. Če je razlog preobremenitev in se pojavi bolečina, svetujemo predvsem hlajenje, raztezne vaje in zmanjšanje aktivnosti, ki je povzročila težave.
Včasih pa je treba uporabiti tudi fizioterapevtske tehnike, tj. aparaturno terapijo s ciljem zmanjšati bolečino, oteklino, hematom … Izbira je individualna in odvisna od vrste težav.«
Pretiravanje z vadbo vodi v poškodbe predvsem mehkih tkiv.
V osnovi ločimo aerobno in anaerobno vadbo, ki različno vplivata na različne tipe mišic. Kaj nam prinašata – kako vplivata na naše mišice?
»Aerobna vadba – hoja, tek, plavanje, kolesarjenje – ugodno vpliva na srčno-žilni sistem (krepitev srca, ugoden učinek na sladkorno bolezen), med vadbo dihamo hitreje, več kisika pride v mišice in večje je odplavljanje odpadnih snovi iz mišic (odplavljanje toksinov).
Z aerobno vadbo vplivamo na zniževanje telesne teže. Zaradi sproščanja endorfinov se počutimo dobro, zmanjša se stres in lažje spimo. Primer anaerobne vadbe pa je izvajanje vaj za moč. S temi vajami se vzdržuje in povečuje mišična masa, kar je pomembno predvsem zaradi procesov staranja, ki jih spremlja izguba mišične mase. Primer vaj za moč so tudi izpadni koraki, delanje sklec in trebušnjakov. Priporočamo kombinacijo vadbe, torej aerobne IN anaerobne.«
Verjetno tudi ni vseeno, s čim se začnemo ukvarjati: s tekom, hitro hojo, telovadbo, z dviganjem uteži, s fitnesom, plavanjem itn.
»Dejavnost, s katero se bomo ukvarjali, si izberemo sami, pri tem pa je smiselno, da upoštevamo tudi svoje zmogljivosti oziroma sposobnosti. Tako gotovo tek ni primeren pri tistih posameznikih, ki imajo npr. težave z Ahilovo tetivo. Če se nam pojavijo kakšne težave pri izbrani dejavnosti in se njihova intenziteta povečuje ob nadaljevanju dejavnosti, je treba razmisliti o spremembi.«
Katere poškodbe mišic poznamo in katere so pogostejše (pri športnikih in rekreativcih)?
»Poznamo kontuzije (obtolčenine) mišice, ki nastanejo, če se zgodi neposredni udarec na mišico. Stopnja poškodbe je odvisna od različnih dejavnikov; pomembni so: sila udarca, napetost mišice med udarcem, spremljajoče poškodbe okolnih struktur.
Pri udarcu je poškodovana površina mišice, če je poškodba globlje, pa lahko pride tudi do pojava hematoma na površini. Pojavi se bolečina na mestu udarca; pogosto je omejena tudi gibljivost, predvsem zaradi bolečine.
Pogosteje pa se pri rekreativcih pojavljajo nategi mišic, delne rupture mišic ali kompletne rupture … razen mogoče pri športih, ki so kontaktni – tam je možnost neposrednega udarca.«
Tek ni primeren pri tistih posameznikih, ki imajo na primer težave z Ahilovo tetivo.
Kako obravnavamo take poškodbe? Kdaj in kako si lahko pomagamo sami, kdaj pa je treba po strokovno pomoč?
»Pri omenjenih poškodbah si lahko pomagamo sami s takojšnjim hlajenjem poškodovanega dela telesa. Hladimo lahko z hladnimi obkladki ali pa uporabimo led in poškodovani del pomasiramo – izvedemo masažo z ledom.
Poškodovano mesto tudi razbremenimo in prekinemo aktivnost, ki je poškodbo sprožila. Če so prisotni obsežen hematom in oteklina ter bolečina, je potreben posvet z zdravnikom.«
Še beseda o samozdravljenju – na kaj je treba biti pozoren pri uporabi protibolečinskih mazil?
»Če nas bolijo mišice kot posledica prenaprezanja oz. preobremenitve, se pogosto poslužujemo tudi različnih mazil oziroma krem, ki delujejo hladilno in sproščajo mišice, nekatera pa vsebujejo tudi zdravila.
Če se želimo zdravilom izogniti, pa pridejo v poštev predvsem tiste kreme, ki so naravnejše. Informacije nam lahko posredujejo kar v lekarnah, v katerih so tovrstne kreme na voljo. Pogosto pa to ni vedno dovolj; smiselno je razmisliti tudi o izvajanju razteznih vaj.«
