Antiseptiki in otroci

Avtor: Ksenija Zavodnik

Koža je največji organ našega telesa s številnimi nalogami: vodi nas od mehanske poškodbe, izgube tekočine in elektrolitov, varuje pred patogenimi mikroorganizmi in ultravijoličnim sevanjem sonca. Koža sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in ustvarjanju vitamina D. To je tudi prvi stik z okoljem in ima senzorične funkcije (občutek bolečine, srbenja, pritiska, vibracij, toplote in mraza).

Koža otroka, zlasti pri najmlajših, se zelo razlikuje od kože odraslih: – tanjša je v vseh treh plasteh (povrhnjici, usnjici in podkožnem maščobnem tkivu zato je tudi “» prepustnejša«, lažje se lahko poškoduje, vse snovi lažje prodrejo v telo. Opozoriti je treba, da je površina telesa v razmerju s telesno maso večja za vsaj od tri- do petkrat kot pri odraslih, kar pomeni, da so še posebej občutljivi na najmanjše sistemske absorpcije lokalno aplicirane snovi in morebitne zastrupitve. Torej, bodite previdni.! Pri otrocih se uporabljajo samo sredstva, ki imajo dovoljenje za uporabo v njihovi starosti.

Otroci so srečni, nagajivi, učijo se hoditi, skakati in teči in so bolj dovzetni za poškodbe. Zato je treba imeti v vsakem gospodinjstvu v kompletu za prvo pomoč antiseptik za rane, katerega uporaba naj bo neboleča in ki naj hkrati zagotavlja učinkovito čiščenje in razkuževanje.

Na koži nosimo veliko mikroorganizmov, ki so del naše fiziološke flore in preprečujejo kolonizacijo patogenih organizmov. V dlani odraslega so s pomočjo nove metode molekularne diagnostike ugotovili, da je več kot 150 različnih vrst bakterij prisotnih na naši koži. Prilagojene so življenju na koži, ampak lahko povzročijo težave ob  odprti rani. Temeljito torej umijte roke, preden oskrbite rano, in če ste nekje, kjer ni tekoče vode, uporabite razkužilo za roke –, to bi tudi moralo biti prisotno v domači lekarni.

Vrste antiseptikov

Naloga antiseptika je, da zavira rast mikrobov na koži in sluznici. Najpogosteje se uporabljajo alkohol, klorheksidin, vodikov peroksid, pripravki joda, raztopine na osnovi kalijevega permanganata in oktenidin.

Alkohol -– ni priporočljiv za uporabo pri otrocih, saj lahko povzroči zastrupitev, opekline, draži, upočasni celjenje ran in preko rane vstopa v krvni obtok.

Klorheksidin -– ima širok protibakterijski spekter delovanja;, ker pa večina preparatov s klorheksidinom vsebuje tudi alkohol, ga ni priporočljivo uporabljati pri otrocih. V uporabi so predvsem raztopine od 0,05 do 0,2 odstotka klorheksidina, ki se pogosto uporabljajo za spiranje ust otrok (ki že lahko izpljune tekočino) in odraslih.

Vodikov peroksid -– je brezbarvna tekočina, ki se v stiku z mikroorganizmi in s proteini v krvi peni in ter razpade v vodo in kisik. 3%-odstotni vodikov peroksid je antiseptik, ki je nestabilen na sobni temperaturi, zato je potrebno treba uporabiti samo sveže pripravljeno raztopino. Težava vodikovega peroksida je prehajanje skozi kožo in rane ter zaviranje celjenja.

Antiseptiki na osnovi joda -– imajo širok antiprotimikrobni spekter. Tinkture joda so zelo učinkovite, vendar je komponenta tinkture je alkohol, ki izsuši kožo in upočasni celjenje ran. Jod povidon je organski kompleks, ki se bolje prenaša kot tinktura joda. Jod obarva kožo, lažje prehaja skozi kožno bariero, vstopi v krvni obtok in lahko povzroča alergijske reakcije. Pripravki joda se ne smejo uporabljati pri ljudeh, ki imajo težave s ščitnico. Ne uporabljajte joda skupaj z antiseptiki, ki temeljijo na bazi klorheksidina ali oktenidina, ker se njihovo mikrobno delovanje ob stiku izniči in koža se lahko trajno zabarva vijolično. Antiseptiki na podlagi joda se ne priporočajo za uporabo pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Kalijev permanganat -– pogosto se uporablja pri otrocih. Raztopljen je v vodi v koncentraciji 1 %. Barva raztopine mora biti svetlo rožnata, sicer v nasprotnem primeru povzroča obarvanje kože in lahko tudi nekrozo kože. Glede na to, da lahko neraztopljene granule permanganata povzročajo nekrozo na koži, se lahko kalijev permanganat v naših lekarnah kupi le kot že pripravljena raztopina in ga sedaj redko dobimo v granulah.

Oktenidin -– spojina, ki ima zelo širok spekter antiprotimikrobnega delovanja in vpliva na vse vrste mikroorganizmov (bakterije, viruse in glive). Njegov učinek je hiter, zanesljiv in neboleč. Ob lokalni uporabi ta antiseptik ne prehaja v sistem otroka. Antiseptik oktenidin se lahko zato uporablja tudi pri nosečnicah, doječih materah ter pri otrocih in novorojencih.

Različne vrste ran

Rana je lahko akutna ali kronična. V otroštvu so pogostejše akutne rane. Te nastanejo kot posledica poškodbe (na primer praske, ureznine, vbodne rane), opekline ali kirurške operacije. Pri akutnih ranah je celjenje hitro, ker se obdržita anatomija in funkcionalna integriteta kože. Kronične rane pa se zaradi določenih vzrokov ne zacelijo prej kot v šestih tednih. Vzroki so lahko tipični (na primer posledica zmanjšanega arterijskega ali venskega pretoka, motnje občutka bolečine,  sladkorne bolezni, dolgotrajnega pritiska -– preležanine) in netipični (posledica avtoimunskih bolezni, infekcijskih bolezni, žilnih bolezni, metaboličnih bolezni, maligne bolezni in podobno). Kronične rane v otroštvu so zelo redke.

Pri vsaki rani je cilj, da jo zaščitimo pred okužbo, spodbujamo celjenje in vplivamo na oblikovanje manj vidne brazgotine. Antiseptični pristop k akutni rani otroka (kot so praske, ureznine ali blage sončne opekline) vključuje naslednje: pred kakršnim koli stikom z rano si umijte roke, nato sperite rano z antiseptično raztopino, katerih uporaba je dovoljena pri otrocih, in pustite, da se posuši. Na trgu so na voljo tudi   antiseptični geli, ki pospešujejo celjenje ran, zato je priporočljivo, da se uporabljajo za rano v tankem sloju. Postopek je potrebno treba ponoviti dvakrat na dan, dokler se rana popolnoma ne zaceli, vendar ne več kot dva tedna. Antibiotiki se za lokalno oskrbo praktično več dejansko ne   priporočajo več, in sicer zaradi posledičnega razvoja odpornosti večjega števila mikroorgranizmov. Pri oskrbi globljih ran je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.

Prva »rana« dojenčka

Popkovina med nosečnostjo povezuje mater in otroka;, ta daje otroku daje hrano in kisik. Po rojstvu se popkovina podveže nekaj centimetrov stran od kože  novorojenčka in odpade po petih 5–do 14 dnevih. Popkovna rana je pogosto prva rana otroka. Osnovno pravilo oskrbe je, da se ohrani popkovina čista in suha, zato morate paziti, da ne pride v stik z urinom ali blatom. Najbolje je, da ostane odprta, se pa večina staršev počuti varneje, če ga nežno ovijejo v sterilno gazo (prepognemo gazo in ovijemo okoli okrog popkovnega krna, katerega ki ga dvignete od kože). Bodite pozorni, da ne namestite lepilnega traku, saj le ti poškodujejo  občutljivo otroško kožo. Enkrat ali dvakrat na dan pred nameščanjem sterilne gaze lahko uporabimo primeren antiseptik, ki je dovoljen že od novorojencev naprej ( npr. Octenisept®).   Ne bojte se popkovnega krna, ker ta otroku ne povzroča bolečine, saj s podvezo izgubi vse čute. V prisotnosti   rdečine, izcedka ali vonja, je vsekakor priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.

Po članku prim. Nives Pustišek, dr. med., spec. dermatovenerologinje, priredila Ksenija Zavodnik (Foto: Pixabay)

Vas zanima več podobnih vsebin? Obiščite našo domačo stran http://www.revijazamojezdravje.si/