
Raziskovalci Univerze Colorado Boulder so odkrili, da v prsti živi bakterija, izjemno koristna za človeka. Koristi imunskemu sistemu in preprečuje vnetje. Odkritje so objavili v strokovni reviji Psychopharmacology. Razvozlali so tudi mehanizme vpliva na telo in odkrili, da bakterija moti procese, ki se sprožijo ob vnetju. Slednji sicer velja za enega od največjih povzročiteljev kroničnih bolezni v sodobnem svetu. Raziskovalci upajo, da bodo bakterijo Mycobacterium vaccae v bližnji prihodnosti uporabili kot cepivo.
Koristne bakterije ključne za razvoj imunskega sistema
Kontroverzno »hipotezo o higieni« je prvi predstavil britanski znanstvenih David Strachan leta 1989. V njej je trdil,da pomanjkanje izpostavljenosti mikroorganizmom v otroštvu vodi v oslabljen imunski sistem ter pogostejše zbolevanje astmo in alergijami. Skozi leta seje izkazalo, da je imel prav, in da je stik otroka s koristnimi bakterijami v tleh pomemben za pravilni razvoj njegovega imunskega sistema.
»Imunski sistem otrok, ki živijo na podeželju in so v stiku z živalmi ter bakterijami, ki živijo v zemlji, je na stres bolj odporen.«
»Ko so ljudje začeli živeti v mestih, so se odmaknili od kmečkega načina življenja ter izgubili stik z mikroorganizmi, ki so služili za uravnavanje delovanja imunskega sistema in zatiranje vnetja. To je privedlo do večjega tveganja za vnetne bolezni in s stresom povezane duševne motnje,« pojasnjuje vodilni avtor raziskave prof. dr. Christopher Lowry iz Univerze Colorado.
Stik z “umazanijo” in bakterijami v zemlji nujen
Lowry z ekipo je avtor številnih raziskav, ki dokazujejo povezavo med izpostavljenostjo zdravim bakterijam in duševnim zdravjem. Ena od njih je pokazala, da je imunski sistem otrok, ki živijo na podeželju in so obkroženi z živalmi ter bakterijami, ki živijo v zemlji, na stres bolj odporen. Kot odrasli so redkeje zbolevali za depresijo in drugimi duševnimi motnjami.
»Bakterija Mycobacterium vaccae izloča lipid, ki pri človeku preprečuje vnetje.«
Druga študija je pokazala, da je ima bakterija Mycobacterium vaccae dolgotrajne protivnetne učinke na možgane. Ko so jo vbrizgali laboratorijskim mišim, je spremenila njihovo obnašanje podobno, kot antidepresivi. Sistemsko vnetje v možganih sicer povečuje tveganje za številne nevrološke bolezni in duševne motnje, med drugim tudi za posttravmatsko stresno motnjo.
Novi lipid v bakteriji in receptor zanj pri človeku
V zadnji razsikavi so Lowry in njegova ekipa iz bakterije, ki živi v prsti, identificirali, izolirali in sintetizirali novo vrsto lipida (maščobne kisline) ter ugotovili, da vpliva na makrofage (vrsto celic imunskega sistema). V celicah se je vezal na specifični receptor PPAR, s čimer je zaviral številne poti, ključne za nastanek vnetja.
»Če nadaljnje študije pokažejo, da ima novi lipid terapevtske učinke, bi lahko postal tarča razvoja zdravil.«
»Ko bakterija Mycobacterium vaccae pride v stik z imunsko celico, sprosti specifični lipid (maščobno kislino), ki se veže na receptor PPAR in zapre vnetno kaskado,« pojasnjuje Lowry. Predvideva tudi razvoj cepiva, ki bi ga lahko dali na primer ljudem v poklicih, kjer je stopnja stresa zelo velika (vojakom, policistom, reševalcem…). S tem bi jim pomagali odpravljati psihično škodo zaradi stresa.
Preučili eno bakterijo, v prsti jih živi še na milijone
Lowy je izpostavil tudi, da odkritje pomeni velik korak naprej, saj opredeljuje tako aktivno komponento bakterije kot tudi receptor zanjo pri gostitelj: »Če nadaljnje študije pokažejo, da ima novi lipid terapevtske učinke, bi lahko postal tarča razvoja zdravil.«
“Odkritje tudi kaže, da nam imajo »stari prijatelji« – bakterije v prsti, še veliko za ponuditi.”
»Proučili smo zgolj sev ene vrste bakterije. V prsti jih je še na milijone neraziskanih. Gre za vrh ledene gore v smislu prepoznavanja mehanizmov, ki so se razvili, da bi nas ohranili zdrave. To bi nas moralo vse navdušiti,« je za konec dejal Lowry.