Ko se naše telo sooči z okužbo, se odzove z vnetjem in vročino. To je znak, da imunski sistem opravlja svoje delo in vodi do aktiviranja številnih celic (vojakov vojske imunskega sistema). Dendritične celice so neke vrste generali te vojske. Natančno lahko aktivirajo in naročijo imunskim celicam, naj ubijejo okužene celice – tako, da jim predstavijo antigene, pridobljene iz ‘napadalcev’.
Odkritje mednarodne skupine znanstvenikov obeta, da bo na novo napisalo učbenike o imunologiji. Identificirali so novo vrsto imunskih celic, ki predstavljajo antigen. Gre za skupino dendritičnih celic, ki igrajo ključno vlogo tudi pri okužbah z respiratornimi virusi. Konkretneje: pri predstavljanju antigenov drugim imunskim celicam. To bi lahko tudi razložilo, kako rekonvalescentna plazma pomaga povečati imunski odziv pri bolnikih, okuženih z respiratornimi in drugimi virusi.
Napačna identiteta monicitnih denritičnih celic
Obstaja več vrst dendritičnih celic, ki izvajajo funkcije, ki predstavljajo antigen v telesu. Ena vrsta nenehno pregleduje telo za potencialno nevarne napadalce, tudi če ni okužbe. Če pride do vnetja, ki ga sproži okužba, se iz vnetnih monocitov pojavi še ena podvrsta dendritičnih celic. Do sedaj je veljalo, da so te celice zelo pomembne celice, ki predstavljajo antigen. Klinična preskušanja z uporabo monocitnih dendritičnih celic v terapiji raka pa so prinesle veliko razočaranje. Mehanizem preprosto ni deloval. Novo odkritje razkriva, zakaj: napačno se je domnevalo, da imajo navedene lastnosti, zaradi tega, ker so jim pripisali napačno identiteto.
Nova imunska celica združuje različne lastnosti
Znanstveniki so proučevali miši z virusno okužbo dihal, pri čemer so uporabili enocelične tehnologije. Ta enocelična ločljivost jim je omogočala, da so med odzivom na okužbo natančno ločili celice, pridobljene iz monocitov, od drugih dendritičnih celic. Ugotovili so, da ti monociti dejansko ne predstavljajo antigenov. Razlog za zmedo v preteklosti je v tem, da se pojavi nova dendritična celica (imenovana inf-cDC2), ki združuje nekatere najboljše lastnosti monocitov, makrofagov in običajnih dendritičnih celice. Njen namen je spodbuditi najboljšo obliko imunosti.
Kaj o odkritju pravijo njegovi avtorji
Dr. Bart Lambrecht: “To je bilo za nas veliko presenečenje. Vsi smo se učili, da so celice, pridobljene iz monocitov, odlične celice, ki predstavljajo antigen, ko pride do vnetja. Zdaj pa smo dokazali, da obstaja novi hibridni tip celice, ki opravlja vse to delo. To resnično spreminja vse, kar vemo o imunskem sistemu in je zelo pomembno novo znanje za razumevanje respiratornih virusnih okužb ter drugih vnetnih bolezni. ”
Dr. Martin Guilliams: “Potrebni so bili ogromni napori ekipe, vendar je moč enoceličnega zaporedja končno razbila kompleksno kodo dendritičnih celic. Veliko nasprotujočih si ugotovitev iz zadnjih dveh desetletij ima zdaj veliko več smisla. To odpira tudi ogromne terapevtske priložnosti. Strategije cepljenja zdaj lahko oblikujemo tako, da sprožimo nastanek celic inf-cDC2 in tako ustvarimo močnejši protivirusni imunski odziv. ”
Dr. Charlotte Scott: “Z uporabo enoceličnih tehnologij smo uspeli uskladiti vse ugotovitve iz zadnjih nekaj let in določiti različne vpletene tipe celic. Zanimivo bo videti, v kakšnih vseh vnetnih stanjih celice inf-cDC2 nastajajo in kako jih je mogoče terapevtsko usmeriti.”
Rekonvalescentna plazma in covid-19
Ugotovitve raziskovalcev imajo neposreden pomen tudi za trenutno pandemijo covid-19. Ena od oblik terapije, ki se intenzivno raziskuje, je namreč zdravljenje z rekonvalescentno plazmo – torej s celicami, pridobljenimi iz krvi ozdravljenih bolnikov. Prof. dr. Cedric Bosteels, prvopodpisani avtor nove objave v strokovni reviji Imunity (faktor vpliva 21,522), pojasnjuje: “Ena od edinstvenih lastnosti novih dendritičnih celic je, da izražajo funkcionalne Fc receptorje za protitelesa. Slednje najdemo v plazmi bolnikov, ki so okrevali po covid-19.”
Odkritje je pomembno tudi zato, ker je razkrilo enega od mehanizmov, preko katerega deluje rekonvalescentna plazma: s povečanjem inf-cDC2 celic. Ker slednje povzročajo veliko močnejši imunski odziv, so tudi idealna “tarča” za nove terapije pri virusnih okužbah in drugih vnetnih boleznih.
