Ko se soočamo z odločitvijo, ljudje pogosto zavestno vemo, katera izbira nam daje najboljše možnosti za uspeh. Kljub temu se odločimo za drugo možnost. Pri tem sledimo občutku (notranjemu glasu), navadi ali tistemu, kar je delovalo zadnjič – ne pa tistemu, za kar smo se naučili, da je najbolj optimalno,za uvod pove Ian Krajbich, izredni profesor psihologije in ekonomije na Univerzi Ohio. Bil je član raziskovalne ekipe, ki je opravila v uvodu omenjeno raziskavo in ugotovitve konec aprila 2020 objavila v reviji Nature.
Neupoštevanje dokazov, kaj deluje najbolje
“V naši raziskavi so ljudje vedeli, kaj najpogosteje prinaša uspeh. Tega znanja preprosto niso uporabili,” je dejal Krajbič, in navedel konkretni primer. “Denimo, da je določena pot za vas običajno najhitrejši način, da pridete domov. Toda včeraj ste zaradi nenavadno gostega prometa šli drugje. Izkazalo se je, da ste domov prišli prej, kot če bi izbrali običajno pot. Kako boste ravnali jutri – boste izbrali preverjeno običajno pot ali šli po novi? Rezultati naše študije kažejo, da boste verjetno izbrali pot, ki je delovala včeraj, in prezrli dokaze o tem, kaj običajno najbolje deluje.”
Hitra osvojitev optimalnega ravnanja
V raziskavi so prostovoljci igrali preprosto računalniško igro, v kateri so z opazovanjem določili, katera izbira jim prinese več denarja. Vzorec obnašanja, ki je prinesel nagrado, je bil vedno enak: izbrali so enega od dveh simbolov na zgornji polovici zaslona – enega v zgornjem levem in enega na zgornjem desnem kotu. Nato so se premaknili na spodnjo polovico zaslona, kjer se je izbrani simbol prikazal na spodnji desni ali spodnji levi strani. Ko so kliknili nanj, so videli, koliko denarja so si prislužili. Skoraj vsi – 56 od 57 udeležencev, so se hitro naučili vzorca, ki jim je prinašal uspeh.
Ko se prvič zalomi, začnemo zaupati občutku
Toda – v strategijo, ki je prinašala največji uspeh, so raziskovalci vgradili “pomanjkljivost”: od 10 do 40 odstotkov časa pri nekaterih udeležencih ni delovala. Raziskovalce je zanimalo, kako bodo ravnali potem, ko se jim bo prvič zalomilo: bodo še naprej vztrajali ali poskusili najti novo strategijo. Izkazalo se je, da so pri preverjeni strategiji vztrajali le pri 20 do 40 odstotkih odločitev. V ostalem so preverjeni vzorec opustili in se odločali po občutku – čeprav so vedeli, da je tveganje za napačno odločitev veliko.
Zakaj torej najboljši strategiji ne sledimo pogosteje? Raziskovalci pravijo, da verjetno zato, ker je potrebno preveč mentalne energije in načrtovanja. “Težko je zgolj zaradi izida presoditi, da smo sprejeli dobro ali slabo odločitev. Lahko se dobro odločimo,pa se nam zaradi nepredvidenih okoliščin ne posreči. Lahko pa se odločimo slabo in ker imamo srečo, je izid dober.”
