O drugih, očem nevidnih (nevarnost okužbe, mikrobiološka neustreznost vode itn.), pa obstajajo uradni podatki, ki jih je pred kopanjem priporočljivo preveriti.
Kopalne vode
Zakon opredeljuje kopalne vode kot vode, v katerih se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, pa kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano. Na kopalnem območju ali naravnem kopališču ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (Zakon o vodah, Ur. l. RS, št. 67/02 in spremembe, 77. člen).
V Sloveniji je 48 kopalnih voda na površinskih vodah (torej jezerih, rekah in morju), od katerih je 18 naravnih kopališč, ki imajo tudi upravljavca in reševalca iz vode, preostalih 30 pa so kopalna območja, na katerih se prav tako redno preverja kakovost vode, niso pa uradno urejena in na njih tudi ni prisoten reševalec.
Spremljanje kakovosti kopalnih voda
Uradne službe spremljajo kakovost kopalnih voda predvsem v kopalni sezoni. Na rekah in jezerih traja kopalna sezona od 15. 6. do 31. 8., na morju pa od 1. 6. do 15. 9. Kopalne vode, pri katerih kakovost redno spremljajo uradne službe, so:
- reka Nadiža,
- reka Soča (na nekaterih mestih),
- reka Idrijca (v Bači pri Modreju),
- morska obala (Debeli rtič, Ankaran, Koper, Žusterna, Strunjan, Salinera, Piran, Bernardin, Portorož, Lucija),
- Šobčev bajer,
- Blejsko jezero (na nekaterih mestih),
- Bohinjsko jezero (na nekaterih mestih),
- reka Kolpa (na nekaterih mestih),
- reka Krka (na nekaterih mestih).
Aktualni podatki o kakovosti teh voda in podrobnejši seznam kopališč so objavljeni na spletnem naslovu http://gis.arso.gov.si/apigis/kopalnevode/, na strani http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/ pa je mogoče najti tudi aplikacijo za spremljanje kakovosti kopalnih voda za mobilne telefone.
Kakovost kopalnih voda se po posameznih kopališčih razlikuje, občasno pa nanjo vplivajo tudi posamična in nepredvidljiva onesnaženja, zato je pred kopanjem priporočljivo preveriti kakovost vode na kopališču, ki ste ga izbrali.
Druge nevarnosti kopanja v naravi
Poleg neustrezne kakovosti kopalne vode so pri kopanju v naravi lahko prisotne še druge nevarnosti, nekatere tudi takšne, na kakršne prvi hip ne bi pomislili.
Inštitut za javno zdravje tako odsvetuje (podrobnejša priporočila za kopanje v naravi lahko najdete na naslovu https://www.nijz.si/sl/varno-kopanje-v-povrsinskih-vodah-naravna-kopalisca-in-kopalna-obmocja-v-sloveniji):
- kopanje po močnem dežju (ker lahko spiranje površin v zaledju poslabša kakovost vode, močnejši pa je tudi tok oziroma valovi);
- požiranje vode med plavanjem (če je voda dovolj kakovostna za kopanje, to še ne pomeni, da je pitna);
- neprevidno odlaganje brisač ali obleke na bregovih kopalnih območij (mogoča je prisotnost glodavcev ali njihovih izločkov, ti pa lahko povzročijo okužbo z nevarno mišjo mrzlico);
- neprevidnost pri stopanju na jezersko dno na območjih, na katerih se je v zadnjih letih razrasla tujerodna invazivna vrsta školjke, potujoča trikotničarka oziroma zebrasta školjka (zaradi ostrih robov lupine lahko pride do poškodb in ureznin).
Tudi ob dobrodošli osvežitvi na naravnih kopališčih zato previdnost ni odveč.
