Vsi težko čakamo dopust in priporočljivo je, da se nanj dobro pripravimo. Sem zagotovo sodi tudi priprava potovalne lekarne. Kako jo bomo sestavili, je odvisno od tega, kam in za kako dolgo gremo. Potovanja v manj obljudene in oddaljene kraje zahtevajo več priprav in ukvarjanja s tem, kaj bomo vzeli s seboj za lajšanje morebitnih zdravstvenih težav.
Najprej preglejmo »domače zaloge«
Najprej preglejmo »zaloge«, ki jih imamo doma. Pomembno je, da se rok uporabe zdravil, mazil in drugih preparatov, ki jih nameravamo vzeti na pot, ne izteče pred vrnitvijo domov in da so pravilno hranjeni. Splošna priporočila so zaščita pred direktnim soncem in da temperatura prostora ne presega 25 stopinj Celzija. Za nekatera zdravila veljajo posebni pogoji, najpogosteje gre za shranjevanje pri nižji temperaturi (v hladilniku).
Vsa zdravila, sirupi, mazila… imajo na embalaži naveden rok uporabe. Uporabljamo jih lahko do tega datuma, tudi po odprtju.
Vprašajmo farmacevta
Kronični bolniki naj se pred odhodom na dopust vedno posvetujejo s svojim zdravnikom. Zdravnik bo obnovil terapijo in poskrbel, da bodo dobili vsa zdravila, ki jih potrebujejo.
Za tiste, ki veljajo za zdrave, je običajno dovolj posvet s farmacevtom v lekarni. Ponudba izdelkov za lajšanje zdravstvenih težav v prosti prodaji je velika in nemogoče je, da bi se skoznjo »prebili« sami. Pomembno je, da izbiramo kakovostne izdelke, kar pomeni, da nakup opravimo v lekarni, kjer so izdelki preizkušeni in kakovostni.
Ne izbirajmo najcenejših izdelkov, saj se lahko zgodi, da ne bodo zadovoljivo opravili svoje naloge.
Za določene preparate za zaščito pred soncem celo velja, da jih lahko kupimo izključno v lekarni.
Kaj moramo vzeti s seboj?
S seboj vzemimo vse za samozdravljenje običajnih počitniških nadlog: nekaj zoper drisko in zaprtje, proti težavam z želodcem, če nas muči potovalna slabost, poskrbimo tudi za to. Na počitnicah se že zaradi spremembe okolja lahko pojavijo alergije, torej je na mestu antihistaminik. Ne pozabimo na minimalno prvo pomoč za oskrbo ran: obliže različnih velikosti, povoj ali dva, razkužilo, nekaj za lajšanje in hitrejše celjenje kože ob opeklinah, udarninah in praskah.
Rok uporabe vsega, kar smo vzeli s seboj, naj se ne izteče pred vrnitvijo domov.
V potovalno lekarno nujno sodi tudi sredstvo za pomoč pri pikih in ugrizih insektov in žuželk – še posebej nevarni so ugrizi klopov, predvsem zaradi lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, ter čebel, os in sršenov zaradi nevarnosti alergijske reakcije. Ne pozabimo na repelent – sredstvo za preprečevanje pikov in ugrizov. V potovalno lekarno sodi tudi nekaj za zbijanje vročine in blaženje bolečin. Na dopustu so precej pogoste okužbe dihal in sečil, pri katerih moramo, če trajajo več dni oziroma se stanje v tem času ne začne izboljševati, obiskati zdravnika. Nujna je tudi primerna zaščita pred soncem.
Vrsta dopusta vpliva na vsebino
Če gremo na dopust, kjer bomo fizično bolj aktivni (v hribe, na treking…), moramo dodatno poskrbeti za nadomeščanje soli in elektrolitov, ki jih izgubljamo s potenjem. Pripravljeni moramo biti na to, da se lahko pojavita izčrpanost in celo višinska bolezen.
V gorsko potovalno lekarno sodijo dodatni obliži za žulje, sprej ali mazilo za utrujene mišice in »bogatejši« set prve pomoči.
Dopustovanje z dojenčki in malčki
Niso samo dojenčki in malčki rizične »dopustniške« skupine. Tudi nosečnice in doječe matere naj na dopustu bolj pazijo nase. Pomembno je, da dojenčkov in malčkov ne izpostavljamo direktnemu soncu. Še posebej to velja za dojenčke, mlajše od 6 mesecev. Ti na sonce ne smejo, ker njihova koža še ne tvori kožnega barvila melanina. Naj bodo v senci, oblečeni v zelo tanka, zračna oblačilca in zaščiteni s klobučkom ali s čepico. Uporabimo mazila z visokim zaščitnim faktorjem (30 in več), posebej namenjena otrokom.
Kdaj po odprtju porabiti zdravila, sirupe, mazila
Vsa zdravila, sirupi, mazila… imajo na embalaži naveden rok uporabe. Uporabljamo jih lahko do tega datuma, tudi po odprtju. Pogoj je, da z njimi primerno ravnamo: da imamo čiste roke, ko jih uporabljamo, da jih po uporabi dobro zapremo in primerno shranimo.
Najpogostejše napake
Najpogostejša napaka, ki jo delamo je, da na pot odidemo brez vsega. Pač v stilu, da se nam nič ne more primeriti in da ne bomo zboleli. Zanimivo je, da rizične skupine (kronični bolniki, nosečnice, doječe matere) tovrstno običajno dobro poskrbijo zase. Pri dolgih letih se pogosto pozablja na nevarnost venske tromboze, ki jo lahko zelo omilimo s posebnimi preventivnimi dokolenkami. Pogosta napaka je tudi odlašanje z odhodom k zdravniku. Če se stanje po nekaj dneh in/ali samozdravljenju ne izboljša, je pregled pri zdravniku nujen.
