Tehnološke inovacije onesnažujejo povsod

Življenje v mestnem okolju pomeni biti obkrožen z množico signalov WiFi, internetom stvari (IoT), mobilnimi omrežji, visoko tehnologijo, s kemikalijami, tovarnami ter s hrupom javnega prevoza in gostega prometa.

Metaverse sanctuary, umetniški video, 2019. Posnet je bil na samostojni razstavi Agnes Momirski z naslovom Digital Dawn, Luminous Voices v Roodkapje Rotterdam aprila 2018.

V okolju, polnem elektromagnetnih sevanj ter zračnega, svetlobnega in zvočnega onesnaženja, človeško telo počasi postaja skladišče za raznovrstne toksine. S postopnim kopičenjem v telesu onesnaževalci vplivajo na zaznavanje, vedenje in na endokrinologijo. Še zlasti ker sta telesno in duševno zdravje neposredno povezana, se stres zaradi onesnaženja pojavi na vseh ravneh človeškega življenja. Ko smo telesnemu stresu izpostavljeni dlje časa, se lahko razvijejo številna telesna in duševna bolezenska stanja, kot so: anksioznost, depresija, kronična utrujenost, razjede na želodcu, astma in alergije.

Pod neprestano obremenitvijo naših čutil najpogosteje postanemo otopeli in vse težje čutimo empatijo ali sočutje do drugega živega bitja. Naše okolje vpliva na stanje duha in telesa ter na naravo naših misli. Ker smo ljudje čutna bitja in razumemo svet skozi svoje telo in čutila, sta zaščita pred posledicami onesnaževanja in zdravljenje neposredno povezana s ponovnim dvigom praga naše občutljivosti. Zato postaja vse pomembnejše vprašanje, kako ustvariti bivanjska okolja, v katerih bodo pogoji dovolj ugodni za vzdrževanje telesnega in duševnega zdravja.

Onesnaženje tudi doma

Prostori za prebivanje so prav tako onesnaženi kot urbani mestni ekosistem. V domovih najdemo sevanje elektrike, ki prihaja iz zidov zaradi slabo izoliranih žic, sevanje osebnih in pametnih tehnologij, signale WiFi in mestni hrup. Skoraj nemogoče se zdi pobegniti onesnaženju in stresorjem, ki izhajajo iz okolja in načenjajo naše zdravje. V Nemčiji in na Švedskem uradno priznavajo zdravstveno stanje, ki se imenuje elektromagnetna hipersenzitivnost (EHS). Pri večini prizadetih posameznikov so zdravstveni simptomi blagi, in sicer: nespečnost, motnje srčnega ritma, glavoboli.

Nekatere posameznike pa elektromagnetno sevanje popolnoma telesno onemogoči in so zato primorani radikalno spremeniti življenjski slog. Običajno se odselijo na podeželje, na katerem ni elektrike in signalov WiFi. V ZDA je Green Bank v Zahodni Virginiji edino okolje, v katerem ni elektromagnetnih valov, valov WI-FI in radijski valov. Tja pobegnejo bolniki z elektromagnetno hipersenzitivnostjo, saj je območje visoko nadzorovano in varovano, da bi se izognili kakšnemu koli motečemu sevanju. Za tiste, ki želijo ostati v mestu, pa obstaja velika spletna ponudba izdelkov, ki naj bi ščitili pred elektromagnetnim sevanjem. Ti izdelki so vse od zaščitnih oblek, čelad, posebnih kletk za brezžične usmerjevalnike do velikih zaščitnih tkanin.

V centru oblikovanja človek

Zaradi posledic onesnaženja in negativnih učinkov novih tehnologij se področje oblikovanja počasi in vse bolj osredinja na človeka (Human Centered Design). Novi holistični oblikovalski pristopi upoštevajo človeka na vseh ravneh prebivanja in delovanja. Tako se v oblikovanju bivanjskih okolij in osebnih tehnologij začenjajo združevati področja tehnologije, kognitivne znanosti in oblikovanja. Zaradi širokega interdisciplinarnega pristopa so v znanstvenih in oblikovalskih krogih vse pogostejše razprave o človeški kreativnosti, sreči, intuiciji, dobrem počutju in o duševnemu zdravju. Kako ustvariti boljše pogoje za razvoj človeškega potenciala, je postal razvojni cilj novih tehnologij.

Metaverse sanctuary, umetniški video, 2019. Posnet je bil na samostojni razstavi Agnes Momirski z naslovom Digital Dawn, Luminous Voices v Roodkapje Rotterdam aprila 2018.

Praktične rešitve v iskanju človeškega sožitja z naravo ter mestnih in bivanjskih ekosistemov se pojavljajo v obliki telefonskih aplikacij, senzorskih in nosljivih tehnologij, virtualne realnosti in javnih urbanističnih pobud.

V ustvarjanju boljših bivanjskih pogojev je postala ključnega pomena senzorska tehnologija. Senzorji se ciljno odzivajo na pogoje v okolju in tako posegajo na področje človeških čutil. Prek dotika, vida, vonja in zvoka vplivajo na človeško percepcijo. Senzorska tehnologija se zato uporablja v namen zvočnih, glasbenih in svetlobnih terapij ali pa za zmanjševanje stranskih učinkov akustičnega hrupa, umetne svetlobe in kemičnih snovi v okolju.

Otoki tišine v mestih?

Za prijaznejši mestni ekosistem so se ponekod pojavile urbanistične pobude za gradnjo zelenih mestnih oaz, v katerih hrupa in sevanja ne bi bilo. Tovrstne pobude opozarjajo na učinke hrupa in onesnaževanja na naše duševno in telesno zdravje (nekateri celo trdijo, da so posledice hrupa veliko bolj skrb vzbujajoče od zračnega onesnaženja). Tihe mestne točke blizu pisarn in domov bi lahko zagotovile počitek našim utrujenim telesom in pomagale k ohranjanju duševnega zdravja prebivalcev. Ker so takšne pobude za zdaj še v povojih, si v iskanju tihih mestnih točk lahko pomagamo z aplikacijo za pametni telefon, ki se imenuje Hush City, in omogoča povezovanje uporabnikov pri označevanju in iskanju urbanih točk, kjer je zvočno ali zračno onesnaženje minimalno.

Telo in um naj ne bosta samo vreča za strupe

Problem onesnaženja v bivanjskem in mestnem okolju je deležen vedno večje javne pozornosti. Potrebno je večje javno zavedanje o načinih, kako ohranjati telesno in duševno zdravje v našem vsakdanjem človeško-tehnološkem ekosistemu. Več časa je treba nameniti miselnim in vedenjskim oblikam sproščanja, jih javno spodbujati in omogočati z oblikovalskimi, urbanističnimi, družbeno-političnimi in z umetniškimi pobudami. Pri tem nam pomaga vse večja informiranost o psihologiji človeka med znanstveniki in programerji ter interdisciplinarni pristopi k človeškemu dobremu počutju. Telo in um sta več kot odpadne vreče za toksine. Ustvarjanje pogojev za sproščajoče in empatične izkušnje, ki se odvijajo skozi naša telesa in zaradi naših teles, je radikalen korak k svetovnemu zdravju.

Predstavitev avtorice:

Neža Agnes Momirski je intermedijska umetnica, ki živi in deluje na Nizozemskem ter v Ljubljani. Diplomirala je iz likovne umetnosti (Willem de Kooning Academie, Rotterdam) ter magistrirala iz filma in kiparstva na Royal College of Art v Londonu (2014). V svojem delu raziskuje razkorak med virtualnim in materialnim ter prepletenost digitalnih in duhovnih virtualnih svetov.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj