Prehrana pri motnjah požiranja

Te so lahko psihološkega izvora (anoreksija, bulimija), senzoričnega značaja (npr. prilagojena prehrana za otroke z avtističnim spektrom) ali pa imajo motorično ozadje. K zadnji tipologiji motenj najpogosteje prištevamo motnje požiranja ali disfagijo, zaradi katere je treba posebej prilagoditi tudi posameznikovo prehrano.

Področje, ki so ga obravnavali v okviru strokovnega seminarja Sodobni pogledi na dietetiko, ki ga je organiziralo Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov v UKC Ljubljana, je na omenjenem srečanju predstavila logopedinja Barbara Vogrinčič, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki se na področju logopedije posveča zlasti zgodnji obravnavi otrok.

Kdaj govorimo o motnjah požiranja

O disfagiji govorimo, ko bolnik zaradi motenj gibanja jezika, žrela in požiralnika težko požira. Grižljaji se mu zaletavajo in zlahka zaidejo v sapnik (aspiracija). Če namreč mišice v ustih ali jezik oslabijo ali postanejo gibi nekoordinirani, obstaja tveganje, da bo hrana ali pijača, ki jo posameznik pogoltne, končala v pljučih namesto v želodcu. To ima seveda lahko resne zdravstvene posledice.

Opisano stanje je pogosto pri bolnikih z zelo različnimi diagnozami (možganska kap, bolezni živčevja, Parkinsonova bolezen, neozdravljiva oblika progresivne nevrodegeneracije, pri kateri postopoma živci v hrbtenici in možganih izgubijo funkcijo, multipla skleroza itn.). Težave s požiranjem lahko pripeljejo do aspiracije, podhranjenosti in do dehidracije. Učinkovita pomoč je prilagoditev gostote in povečanje kaloričnosti hrane ter privajanje na drugačne tehnike požiranja. Motnje požiranja so pogostejše med odraslimi.

Različne vrste disfagije

Obstajajo trije splošni tipi disfagije.

Oralna disfagija (visoka stopnja disfagije) – problem je v ustih, ki ga lahko povzroči šibkost jezika po možganski kapi, zaradi česar se pojavijo težave pri žvečenju hrane ali pri transportu hrane iz ust.

Faringealna disfagija – problem je v žrelu, ki ga pogosto povzroča nevrološka motnja, ki vpliva na živce (npr. Parkinsonova bolezen, možganska kap ali amiotrofična lateralna skleroza).

Ezofagealna disfagija – problem je v požiralniku, ki običajno nastane zaradi blokade ali draženja. V večini primerov je potreben kirurški poseg.

Smernice prehranjevanja pri bolnikih z disfagijo

Kot je povedala strokovnjakinja Barbara Vogrinčič, disfagija oz. oteženo požiranje prizadene približno 8 % svetovne populacije, največji delež (več kot 65 %) ljudi se z omenjenimi težavami spoprime po možganski kapi. Temelj pri obravnavi pacientov z motnjami požiranja je modifikacija gostote hrane in tekočine. Ko na primer bolnik po možganski kapi ali zaradi določene degenerativne spremembe in bolezni obišče Nevrološko kliniko, medicinske sestre sprva opravijo triažni pregled požiranja. Če se pri pregledu odkrijejo kakršne koli težave, nevrolog v obravnavo vključi logopeda, ta pa opravi klinični diagnostični pregled in presodi, ali obstajajo možnosti peroralnega hranjenja. Če tovrstno hranjenje ni mogoče oz. ni varno, se poiščejo ustrezne alternativne rešitve. Strokovnjaki predpišejo primerno stopnjo diete, pripravijo načrt terapije in vsakodnevno spremljajo bolnika, sproti prilagajajo terapijo in konsistenco hrane ter tekočine za pacienta.

Logopedinja Barbara Vogrinčič poudarja, da so smernice primernega prehranjevanja in stopnje diete za posameznega pacienta z disfagijo, ki mu jih predpišejo na Nevrološki kliniki, prioritetnega značaja. Če na primer oboleli obišče neko drugo zdravstveno ustanovo, zdravilišče ali pa Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, dietni režimi v okviru teh ustanov navadno variirajo, kar je za določenega bolnika lahko tudi tvegano. Treba je namreč vedeti, da v primerih aspiracije hrane lahko pride tudi do pljučnice.

Smernice prehranjevanja pri bolnikih z disfagijo v okviru Nevrološke klinike niso namenjene le omenjenim pacientom, ki so utrpeli možgansko kap ali pa imajo motnje požiranja zaradi katere druge bolezni, ampak tudi otrokom, odraščajoči mladini in drugim z motoričnimi motnjami požiranja. Namen Društva logopedov Slovenije in njegovega pododdelka – Sekcije za nevrogene motnje komunikacije in motnje požiranja, je vpeljava enotnih smernic v vseh zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.

Testne metode za preverjanje konsistentne viskoznosti hrane

Logopedinja Barbara Vogrinčič pojasnjuje, da za vsako stopnjo hrane, razvrščene po mednarodnih smernicah za ocenjevanje disfagije, obstajajo posebne testne metode. Stopenj je od 0 (voda, čaj) za tekoče teksture do 7 (trdna hrana) in si sledijo od najredkejših, utekočinjenih jedi, tekočin do trdnih oblik hrane. K stopnji 1 sodijo npr. mleko in mlečne pijače, k 2 na primer zgoščeni sadni sok (npr. breskov), k stopnji 3 se prištevajo različne vrste juh, kremaste jedi, med, k stopnji 4 sodi hrana, ki ni lepljiva, ampak gladka in je ni treba žvečiti (npr. kivi, kaki, pasirana hrana, različni pireji), k stopnji 5 prištevajo mehko in vlažno hrano, servirano brez razlite tekočine (npr. mehko vmešana jajca), k stopnji 6 sodijo mehki grižljaji (npr. izkoščičena riba, biskvitno pecivo, mlečni kruh) in k stopnji 7 vsa hrana, za katero niso potrebne nobene testne metode (mešane konsistence, od trdnih do tekočih itn.).

Kot poudarja Barbara Vogrinčič, je pri prilagajanju primerne diete za posameznika z motnjami požiranja pomembno, da ne pride do mešanja konsistenc. S testnimi metodami, ki so zelo preproste in primerne za vsakodnevno uporabo, tudi pri bolnikovi domači oskrbi, se preverjajo konsistentna viskoznost hrane in tekočin, temperatura, gostota, pretočnost, tlak itn. Za hrano in tekočino od 0 do 2. stopnje se uporablja test pretočnosti, ki se opravi z 10-mililitrsko brizgo, za 3. in 4. stopnjo (zmerno zgoščena ali utekočinjena hrana in tekočina) se uporabljata testa s pritiskom žlice in vilice ter test pretočnosti, pri naslednjih stopnjah pa pride v poštev test pritiska s paličico, prstom ali kombinacije različnih testov.

Pobuda za pripravo globalnih smernic prehranjevanja

Pobuda za pripravo globalnih smernic prehranjevanja IDDSI (The International Dysphagia Diet Standardisation Initiative) ali v prevodu Mednarodna iniciativa za standardizacijo diet pri disfagiji, namenjene pacientom z motnjami požiranja je nastala leta 2014, novembra 2015 pa so smernice tudi uradno objavili. Pri njihovem oblikovanju je sodelovala ekipa strokovnjakov – od dietetikov, ORL-specialistov, logopedov, fiziatrov, strokovnjakov za prehrano do inženirjev itn. Omenjene smernice so na Nevrološki kliniki v Ljubljani že vpeljane.