Zobna gniloba pri otrocih ni gensko pogojena

Da bi ugotovili, kako pomembno vlogo igra genetika pri gnitju zob pri otrocih, so raziskovalci izvedli študijo na parih identičnih dvojčkov.

Podatki kažejo, da ima od 60 do 90 odstotkov otrok v šolskem obdobju luknje v zobeh. Foto: Bigstock

Zdi se, da imajo okoljski dejavniki večjo vlogo pri slabih zobeh otrok kot genetika, kaže avstralska študija. V njej so raziskovalci spremljali 345 dvojčkov od 24 tednov nosečnosti do šestih let. Pri tej starosti je imelo zobno gnilobo 32 odstotkov otrok, pri 24 odstotkih pa je ta napredovala do stopnje, ko je povzročila luknje v zobeh.

Podatki kažejo, da ima od 60 do 90 odstotkov otrok v šolskem obdobju luknje v zobeh, kar povzroča bolečino, tveganje za okužbe in celo hospitalizacijo. Zobobol povzroči tudi izostanek od pouka, ogroža rast in razvoj otrok ter zmanjšuje kakovost življenja otrok in staršev. Zobna gniloba pri otrocih je tudi največji napovedni dejavnik slabega ustnega zdravja v odrasli dobi.

Čeprav so nekatere raziskave v preteklosti nakazale povezavo med geni in gnitjem zob pri otrocih, novejše ugotovitve tega ne potrjujejo. Dosedanje raziskave tudi niso dale jasne slike o tem, kakšno vlogo pri tem igrata okolje in življenjski slog.

»Naše ugotovitve potrjujejo, da so dejavniki za pospešeno gnitje zob pri otrocih večinoma okoljski, kar pomeni, da prepričanje, da je dednost ključni dejavnik pri tem, ne drži. Genetika ne pojasni tveganja za težave z ustnim zdravjem,« je povedala vodja študije dr. Mihiri Silva z univerze v Melbournu, in izpostavila, da je okoljske dejavnike mogoče nadzorovati in tako pomagati k boljšemu ustnemu zdravju otrok.

V študiji so preučili zdravje zob pri enojajčnih dvojčkih. Pri 29 parih dvojčkov so bile luknje v zobeh prisotne pri obeh, pri 33 parih dvojčkov pa samo pri sorojencu. Znanstveniki so zaključili, da na napredujočo zobno gnilobo pri otrocih bolj kot genetika vplivajo okoljski dejavniki: debelost matere, napake pri mineralizaciji zobne sklenine in slaba fluorizacija pitne vode. Izpostavili so tudi, da pri študiji ni šlo za nadzorovani poskus, ki bi bil usmerjen v ugotavljanje, kateri od navedenih dejavnikov bolj povzroča zobno gnilobo pri otrocih. Kaže pa, da pomembno vlogo igra življenjski slog oziroma prehranske navade.

Materina debelost povečuje tvegaje za težave z ustnim zdravjem pri otrocih zaradi skupnih družinskih prehranskih in življenjskih navad, ki vplivajo na biološke procese. Debele matere otroke pogosteje hranijo z nezdravimi živili, kar vodi v razvoj zobne gnilobe.

Napake v mineralizaciji, ki vodijo v šibkejšo zobno sklenino, se lahko začnejo razvijati že v maternici, predvsem pa v zgodnjem otroštvu. Povzročajo jih jemanje določenih zdravil v nosečnosti (pri materi) ali v prvih letih življenja (pri otrocih), pomemben vpliv pa imajo tudi nekatere bolezni in slaba prehrana.

»Na podlagi ugotovitev naše in tudi številnih drugih raziskav bi se morali starši osredotočiti na vpeljavo zdravih življenjskih navad, ki vključujejo tako prehrano z nizko vsebnostjo sladkorja kot redno čiščenje zob,« svetuje Silva, ter nadaljuje: »Napake v zobni sklenini se lahko odkrijejo in odpravijo zelo zgodaj. Zato je smiselno, da otroci prvi zobozdravstveni pregled opravijo že pri enem letu starosti.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj