Možganska kap: Ko se življenje upočasni

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zaznamo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 kapi dnevno. Približno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju.


Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je visok krvni tlak. Foto: Bigstock

Za številkami se skrivajo usode ljudi in njihovih svojcev. Tudi najhujše. Možganska kap je zelo težko stanje, saj v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina, visok odstotek pa jih trpi zaradi velike in trajne oviranosti. Strokovnjaki posebej poudarjajo, da bi posledice možganske kapi s hitrim prepoznavanjem ter sodobnimi načini zdravljenja in rehabilitacije lahko omilili in preprečili marsikatero smrt, z nujno potrebno vseživljenjsko podporo bolnikom in svojcem pa zagotovili boljšo kakovost življenja tistim, ki imajo trajne posledice bolezni.

Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, na primer s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti.

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo)

R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži)

O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne; ali ima povešen ustni kot)

M – minuta, čas (takoj pokliči 112)

Ob svetovnem dnevu kapi so v Društvu za zdravje srca in ožilja pripravili dogodek, s katerim želijo ozaveščati o tem vse pogostejšem žilnem dogodku. Prizadevanja za boljšo ozaveščenost so strnili v geslo: »Preprečimo, prepoznajmo, ukrepajmo ter nudimo podporo bolnikom in svojcem«. Matija Cevc, dr. med., predsednik društva, poudarja, da sta najpomembnejša preventiva in zdrav način življenja od mladih nog naprej. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je visok krvni tlak. Tega običajno ne čutimo, zato so zelo pomembne redne kontrole in zdravljenje, takoj ko ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija – v takem primeru je treba obiskati zdravnika.

Matija Cevc, dr. med., predsednik društva, poudarja, da sta najpomembnejša preventiva in zdrav način življenja od mladih nog naprej.

Po njegovih besedah je verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, razmeroma velika (znaki GROM), saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne prestrašimo, ampak ukrepajmo (pokliči 112). Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.

Za dober izhod po možganski kapi je poleg akutnega zdravljenja zelo pomembno odkriti neposredni vzrok za nastanek možganske kapi in ga odpraviti. Povedal je, da do 90 % ponovnih možganskih kapi lahko preprečimo. Za dober izid je nujna tudi zgodnja in bolniku prilagojena rehabilitacija, ki vsaj nekaterim bolnikom omogoči vrnitev v domače okolje ali celo na delovno mesto. Specialist za žilne bolezni poudarja, da več ljudi, kot bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele.

Hiter propad živčnih celic – nujno takojšnje ukrepanje

Nevrolog dr. Matija Zupan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana po drugi strani opozarja:

»Čas so možgani« – pri akutni ishemični možganski kapi v eni minuti propadeta skoraj dva milijona živčnih celic. Moramo biti kritični in si priznati, da je raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo v Sloveniji daleč od optimalne. Pomembna je telemedicinska mreža TeleKap, prva telemedicinska rešitev v državah vzhodnega bloka, ki pa še vedno ne deluje tako, kot je bila v začetku načrtovana. Trombolizo in mehanično rekanalizacijo prejme približno polovica bolnikov manj, kot bi ju glede na evropska priporočila moralo. Tudi tukaj so nas nekatere države nekdanjega vzhodnega bloka že prehitele.«

Matija Zupan opozori, da je povsod po državi velik problem bolnišnična rehabilitacija, saj preprosto ni usposobljenega kadra, kar v nemajhni meri velja tudi za ljubljansko Nevrološko kliniko. »V obravnavi bolnikov z možgansko kapjo se je v zadnjih letih nabralo nekaj pomembnih novosti, a jih je vedno teže udejanjati v praksi. Tudi zavedanje laične javnosti o možganski kapi, kar zajema prepoznavo simptomov in osnovno znanje o mogočih načinih zdravljenja, je še vedno slabo, zlasti na podeželju, naniza nekaj pomembnih vzrokov za slabo oskrbo bolnikov s kapjo nevrolog Matija Zupan. Poudari tudi vse večjo težavo v okviru razpoložljivega zdravstvenega in socialnega sistema za zagotavljanje primerne oskrbe težko prizadetim bolnikom po možganski kapi. Do tega prihaja zaradi velikega pomanjkanja primernih negovalnih oddelkov bolnišnic in drugih ustanov, potem ko je akutno zdravljenje končano.

Življenje po možganski kapi

Neenakost pri zdravljenju in rehabilitaciji možganske kapi je pokazala tudi mednarodna raziskava Burden of Stroke 2017, ki je bila izvedena v 23 evropskih državah. Kakšne bodo posledice možganske kapi, je torej odvisno tudi od države, v kateri živiš. Skupno vsem državam pa je, da je najbolj zapostavljen del kontinuirane obravnave spremljanje in podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi. Zato je bil zadnji svetovni dan možganske kapi (oktober 2018) posvečen podpori bolnikom in svojcem pri življenju z možgansko kapjo in prizadevanjem za sistemske rešitve v okviru socialnozdravstvenih sistemov posameznih držav.

Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije že več kot 20 let poskuša zapolniti to vrzel. »Delujemo v 21 Klubih po vsej Sloveniji in nas je okoli 2.000. Osnovni nameni so: druženje, izobraževanje in preventiva, organizacija samopomočnih skupin in interesnih dejavnosti ter izvajanje programov obnovitvene rehabilitacije. S svojimi dejavnostmi lahko vsaj nekaterim bolnikom omogočamo boljšo kakovost življenja z boleznijo in ponovno vključitev v socialno okolje. Prav gotovo pa je ob naraščajoči obolevnosti zadnji čas, da tudi podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi najde mesto v zdravstvenosocialnih ter drugih ustreznih programih,« je razložil predsednik Milan Čuček.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj