Možgani – skrivnostni človeški organ

Avtor: Mojca Koprivnikar, Sanja Švajger

Možgani usmerjajo in nadzirajo naše vsakodnevno delovanje: hojo, pogovor, vožnjo avtomobila, misli, odziv, gibanje, na splošno vse naše aktivnosti – vse tisto, česar se spominjamo, in tisto, česar ni več. Vse poteka prek zapletenega avtomatiziranega procesa, ki ga izvajajo možgani. 

Psiholog dr. Simon Brezovar z Nevrološke klinike v Ljubljani opisuje, da v ozadju teh procesov poteka kompleksno delovanje možganov. Po tisočih nevronih in med njimi morajo steči kompleksni elektrokemični procesi, da lahko normalno opravljamo vsakodnevna opravila.

Fiziologija možganov

»Kompleksnost fiziologije človeških možganov dobro ponazorijo nekateri kvantitativni podatki. Čeprav možgani predstavljajo manjši del človeškega telesa (v povprečju so težki okoli 1.300 g), so sestavljeni iz 1012 živčnih celic (nevronov), ti pa so povezani med seboj z 1015 sinapsami (živčnimi povezavami). Še več je v možganih t. i. gliacelic, ki služijo nevronom kot nekakšni pomočniki, jih oskrbujejo s hrano, zagotavljajo ‘servis’ po poškodbi. Hrana pride do možganov po kompleksnem žilnem sistemu, ki je sestavljen iz večjih in manjših žil. V prvi vrsti morajo biti možgani za ustrezno delovanje normalno prekrvavljeni, s čimer prejmejo zadostno količino hranil in kisika, prav tako pa so za brezhibno delovanje pomembni številni drugi procesi. Zadnje čase se poudarja tudi pomen spanja. Njegova fiziološka vloga je očitno tudi ta, da skrbi za izločanje strupov iz možganov. Žal pa vsi dejavniki, ki vplivajo na normalno delovanje možganov, niso pod našim vplivom. To nam lepo pokaže široka množica nevroloških bolezni, ki prizadenejo kognitivne funkcije. Z vidika spominskega delovanja je najbolj poznana Alzheimerjevega bolezen, ki najprej uničuje celice v hipokampusu in povzroča vse večje težave s pomnjenjem oziroma z učenjem novih informacij,« pripoveduje dr. Brezovar. In kaj slabo vpliva na možgane? Slab spanec, nezdrava prehrana, miselna neaktivnost, socialna izolacija oz. slabi socialni odnosi ter fizična neaktivnost. Tudi prekomerno uživanje alkohola lahko dolgoročno vodi v strukturne spremembe možganovine in s tem slabšanje kognitivnih sposobnosti. Ljudje, ki so bili izpostavljeni toksičnim vplivom, pomanjkanju kisika, bodo prav tako lahko opazili slabše spominsko delovanje.

Kako učinkuje ginko?

– Izvleček ginka širi krvne žile, preprečuje zlepljanje krvnih ploščic ter izboljša prekrvljenost in oskrbo možganov s kisikom in z glukozo.

– Monografije izvleček ginka priporočajo za izboljšanje miselnih sposobnosti, kot sta zbranost in spomin, zlasti zaradi učinkov na prekrvitev v možganih.

– Zelo pogosto se uporablja tudi pri zdravljenju šumenja v ušesih in vrtoglavice, ker izboljša prekrvitev možganov in s tem oskrbo s kisikom

– Hkrati izboljša prekrvitev v nogah in rokah ter tako zmanjša bolečino pri hoji, občutek hladnih nog in rok, otrplost in ščemenje.

– Zmanjša oksidativni stres.

Spomin – dober ali slab?

Nevrolog mag. Martin Rakuša, dr. med., razlaga, da spomin delimo na ultrakratki, kratkoročni in dolgoročni spomin. Informacije iz okolja vstopijo v možgane in se zadržijo manj kot dve sekundi v ultrakratkem spominu. Če so pomembne, preidejo v kratkoročni spomin, v katerem se zadržijo do 20 sekund. Z večkratnim ponavljanjem (učenjem) se informacije trajno shranijo v dolgoročni spomin. Pri tem nastajajo vedno nove povezave med možganskimi celicami.

Kaj je dober ali slab spomin, je težko odgovoriti, saj med posamezniki obstajajo individualne razlike v spominskih sposobnostih – nekateri imajo slabše, drugi boljše, so tudi osebe z izjemnimi spominskimi sposobnostmi. Dr. Brezovar pravi, da psihologi o dobrem in slabem spominu, podobno kot tudi o izraženosti drugih kognitivnih funkcij, vedno govorijo v luči normalne (zvonaste) porazdelitve. Največji delež prebivalstva je na sredini porazdelitve, bolj kot se bližamo ‘repoma’ (v pozitivno in tudi negativno smer), manjši delež posameznikov bomo tam našli. Od kod natančno izvirajo te razlike, še vedno ne razumemo povsem natančno, gre pa verjetno za medigro genetskih in okolijskih dejavnikov. Ker se možgani z leti starajo, seveda upadajo tudi naše miselne sposobnosti (hitrost obdelovanja podatkov, zmožnosti načrtovanja, spominske sposobnosti). Meja med tem, kaj je še normalno in kaj ni, ni vedno jasna. Vsekakor pa ni za sedemdeset let staro gospo nič neobičajnega, če se občasno ne more spomniti kakšnega imena ali če pozabi, kam je odložila kakšno stvar. Če začnemo v takšnih vedenjih opažati vzorec in stopnjevanje težav, pa je treba vzeti situacijo resno. Vsekakor je zelo pomembno, da nas pozabljanje ne ovira pri samostojnem opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Tudi dr. Rakuša pravi, da je s spominom podobno kot z drugimi našimi sposobnostmi, ki se s starostjo manjšajo. A težava nastane, ko so spoznavne sposobnosti manjše, kot bi za določeno starost pričakovali. »To je pogosto posledica različnih bolezni. Najpogostejši vzrok je Alzheimerjeva bolezen, ki povzroči propad živčnih celic in zmanjša nastajanje novih povezav med njimi.«

Ohranite jih vitalne

Možgane lahko ohranite vitalne z zdravo prehrano, rednim in zmernim gibanjem ter z mentalno aktivnostjo. »V zadnjem času se zelo poudarja mediteranska dieta kot še posebej dobra za možgane. Pomembno vlogo igrajo tudi aktivnosti, a ne le mentalne aktivnosti, kot sta branje in reševanje križank, ampak tudi fizično gibanje. Številne študije so pokazale pozitiven odnos med aerobno vadbo in povečanim izločanjem t. i. nevrotrofičnega dejavnika možganskega izvora (BDNF), ki igra pomembno vlogo pri tvorjenju novih živčnih celic (zlasti v hipokampusu). Seveda pa mora biti tudi aerobna aktivnost v zdravih okvirih – izsledki nedavnih študij so namreč pokazali, da sta fizična neaktivnost in tudi prekomerna aktivnost lahko škodljivi. Po najnovejših študijah tudi pomanjkanje spanja (oziroma nereden spanec) povzroča strukturne spremembe na možganih. Te študije so bile za zdaj opravljene na podganah, vendar pa izkušnje kažejo na dobro prenosljivost spoznanj z živalskih modelov na človeške možgane. Raziskave so tudi pokazale, da imajo samski večjo verjetnost za razvoj demence kot poročeni. Dobri socialni odnosi in sprejetost v družbi prav tako pomembno vplivajo na možgane,« ugotavlja psiholog dr. Brezovar.

 Kadar je izvleček kvantificiran, pomeni, da vsaka kapsula vsebuje enako in natančno določeno količino aktivnih sestavin. S tem so zagotovljeni kakovost izvlečka, ponovljiva učinkovitost in varnost vsake kapsule.

Naravna pomoč za spomin – ginko biloba

Gre za rastlino, ki je znana po tem, da povsem naravno pomaga krepiti spomin. Ginko je ena najzanimivejših zdravilnih rastlin; je živi fosil pa tudi izjemno trdoživ – prvo zelenje, ki se je pojavilo po eksploziji atomske bombe v Hirošimi, so bile prav mladike ginka. Njegova trdoživost je posledica številnih antioksidantov, ki preprečujejo poškodbe celic, zaradi škodljivih vplivov iz okolja, zaradi česar je izjemno odporen proti žuželkam, bakterijskim in virusnim okužbam ter onesnaženemu zraku. Je tudi najbolj preučevana in raziskana zdravilna rastlina na svetu s klinično dokazano učinkovitostjo. Objavljenih je že več kot 3.480 znanstvenih člankov. Med njimi je veliko kliničnih študij, ki potrjujejo vlogo ginka pri preprečevanju motenj miselnih sposobnosti, kot sta spomin in zbranost, motenj prekrvitve okončin, vrtoglavice in šumenja v ušesih. Poleg tega je ginko največkrat predpisano zdravilo rastlinskega izvora na svetu.

Zakaj zaupati ginku?

Strokovnjaki so v ginkovih listih dokazali dve skupini zdravilnih učinkovin: flavonske glikozide in terpene, ki imajo široko delovanje in številne ugodne učinke na ljudi. Učinkovitost in varnost izvlečka ginka potrjujeta evropska in svetovna monografija, ki določata tudi smernice za zdravljenje z ginkom. Izvleček ginka, ki se uporablja za zdravljenje, mora ustrezati merilom za visoko kakovost, ki jih določa Evropska farmakopeja (biti mora prečiščen, vsebovati mora natančno določeno količino aktivnih snovi (učinkovin), biti mora ustrezne kakovosti, s čimer se zagotavljata učinkovito in varno zdravljenje).


Foto: Profimedia

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj