Večina ljudi ima težave z aknami v najstniškem obdobju, po koncu pubertete pa se stanje umiri. Pri nekaterih se težave nadaljujejo skozi celotno odraslo dobo.
»Ocenjujemo, da ima kar 80 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju težave z aknami. Niso pa akne bolezen, ki prizadene samo najstnike. Pri starosti 25 let ima akne še okoli 20 odstotkov žensk in nekaj manj moških, pri starosti od 40 do 45 let pa delež znaša okoli 5 odstotkov. Akne torej niso omejene samo na najstniško obdobje, jih je pa takrat res največ,« za uvod pove dermatologinja Helena Rupnik iz dermatološkega centra Ars Derma – DCP.
»Zdravljenje, ki ga prakticiramo danes, je odvisno od stopnje aken. Če ima nekdo zelo hudo obliko aken, takoj predpišemo sistemsko zdravljenje, da preprečimo nastanek brazgotin,» pojasnjuje dermatologinja Helena Rupnik.
Akne niso sistemska bolezen
Pri aknah v večini primerov ne gre za sistemsko bolezen. Gre za bolezen na predelih kože, na katerih imamo večje število žlez lojnic: obraz in zgornji del trupa (dekolte in hrbet). »Najpomembnejši dejavnik za nastanek aken je dednost. Prehrana in nepravilna nega kože lahko pri ljudeh, ki imajo nagnjenost za akne, potencirata njihov nastanek,« razloži Helena Rupnik in nadaljuje: »Akne nastopajo v več oblikah. Pri komedonski obliki aken so prisotni predvsem ogrci. Gre za fazo, pri kateri lahko največ naredimo sami: obiščemo osebnega zdravnika, ki predpiše terapijo, s katero zmanjšamo nastajanje ogrcev, ali pa dermatologa, ki lahko v tej fazi pomaga s kemičnimi pilingi. Pri težjih oblikah aken, ko se pojavljajo papulopustolozne ali konglobatne (nodulocistične) akne, pa je nujno zdravljenje pri dermatologu.«
Mnenja glede hrane deljena
Način življenja v zgodnjem otroštvu ne vpliva na nastanek aken. Glede hrane so strokovna mnenja deljena, v zadnjem času pa velja prepričanje, da določen način prehrane poslabšuje akne. »Stroka predvsem omenja mleko in mlečne izdelke, še posebej posneto mleko, in hrano, ki ima visok glikemični indeks. V to kategorijo spada tudi tako imenovani junk food, vendar samo s prehrano aken ne moremo uravnavati. Je pa pri nekaterih pacientih pomemben dejavnik,« pojasnjuje sogovornica.
»Najpomembnejši dejavnik za nastanek aken je dednost. Prehrana in nepravilna nega kože lahko pri ljudeh, ki imajo nagnjenost za akne, potencirata njihov nastanek.«
V nasprotju s hrano je vnetje pri nastanku aken poleg dednosti ključni dejavnik. Po najnovejših raziskavah naj bi bili na koži najprej prisotni določeni lokalni vnetni procesi. Z nego kože vplivamo nanje. »Neustrezna nega kože lahko stanje aken zelo poslabša. Tudi izpostavljanje soncu ima dvojni vpliv. Na kratek rok akne celo izboljša, na dolgi rok pa jih poslabša, saj potencira poroženevanje v izvodilih žlez lojnic,« pojasnjuje Helena Rupnik.
Kdaj pri aknah obiskati zdravnika?
Pri blagih oblikah aken je smiselno obiskati osebnega zdravnika. Ta ima vse možnosti, da predpiše ustrezno lokalno terapijo. Pri težjih oblikah aken je zdravljenje zahtevnejše in naj ga vodi dermatolog, pojasnjuje Helena Rupnik.
Ali akne lahko puščajo trajne posledice?
»Pri blagi obliki aken trajnih posledic ni, če si pacienti aken ne stiskajo. V nasprotnem primeru lahko pride do nastanka brazgotin in hiperpigmentacij (rjavih lis na koži). To se lahko pojavi že pri zmerni obliki aken. Stanje brazgotin po aknah sicer lahko izboljšamo, v celoti pa jih ne moremo odpraviti,« pojasnjuje sogovornica.
Kaj pa so največje napake, ki jih delamo pri samozdravljenju aken pri blagi in težji obliki? »Pri vseh oblikah aken je največja napaka njihovo stiskanje ter neustrezna nega kože: premastne kreme, težki pudri, s katerimi dekleta poskušajo zakriti stanje …,« pojasnjuje Helena Rupnik.
Zdravljenje aken
Zdravljenje je odvisno od stopnje aken. Pri komeadonski obliki aken lahko pomagajo lokalni retinoidi, lahko tudi v kombinaciji z lokalnimi antibiotiki. Pri blagi in zmerni obliki aken lahko dosežemo izboljšanje aken s kemičnimi pilingi. »Z njimi zmanjšamo pretirano poroženevanje v izvodilih žlez lojnic, ogrci pa se lepo sčistijo. Običajno naredimo serijo od treh do petih pilingov, potem pa nadaljujemo vzdrževalno zdravljenje,« pojasnjuje Helena Rupnik in nadaljuje: »Pri težjih oblikah aken posegamo po sistemski terapiji, z antibiotiki (uporabljamo predvsem tetraciklinske antibiotike) ali retinoidi. Sistemski retinoidi so zelo uspešno zdravilo: pri več kot polovici pacientov se po terapiji z njimi akne ne ponovijo.«
Zdravljenje s sistemskimi antibiotiki (v obliki tablet) običajno traja od tri do štiri mesece, zdravljenje s sistemskimi retinoidi (tudi v obliki tablet) pa v povprečju traja šest mesecev. Pri nekaterih se izboljšanje pokaže že po enem mesecu zdravljenja, vendar je treba zdravljenje izpeljati v celoti, sicer zelo hitro pride do ponovitve aken, izpostavlja Helena Rupnik.
Protokol zdravljenja danes
V zadnjih letih se je protokol zdravljenja aken spremenil. »Zdravljenje, ki ga prakticiramo danes, je odvisno od stopnje aken. Če ima nekdo zelo hudo obliko aken, takoj predpišemo sistemsko zdravljenje, da preprečimo nastanek brazgotin. Takoj začnemo zdraviti z najučinkovitejšimi zdravili, ki jih imamo na voljo,« pojasnjuje Helena Rupnik in nadaljuje: »Na podlagi novih raziskav in spoznanj se spreminjajo tudi smernice. Pred časom je zdravljenje tudi težjih oblik aken potekalo stopenjsko: najprej lokalna terapija, potem sistemski antibiotiki in šele na koncu sistemski retinoidi. Danes ne čakamo več in ne izgubljamo časa, ker vemo, da težje oblike aken vodijo v nastanek brazgotin in da jih moramo čim prej umiriti.«
