Lypla1 gen, ki vpliva na debelost, pri moških deluje drugače, kot pri ženskah

Avtor: Cell Metabolism, M. Š.

Nagnjenost k debelosti, odpornost na inzulin (ki vodi v sladkorno bolezen) in druge kardio-metabolične lastnosti so lahko odvisne tudi od spola, je ugotovila mednarodna raziskovalna skupina, ki je preučevala spolne razlike in specifično genetsko interakcijo v različnih fenotipih.

Izkazalo se je, da je vpliv gena Lypla1, ki je povezan z debelostjo, pri moških drugačen kot pri ženskah.

Raziskovalci kalifornijske univerze (UCLA), nemškega Helholmz Zentrum-a in Univerze Ludwig – Maximilians so ugotovili, da je nagnjenost k debelosti lahko odvisna tudi od spola. Slednji vpliva tudi na dovzetnost za inzulin, ugodnejše metabolne profile pa imajo ženske. Izsledki kažejo, da spol bolj vpliva na gene, kot so menili doslej. Ampak – kako? Kakšna je vloga naravne genetske variance in kako to vpliva na kardio-metabolne lastnosti?

»Ženske imajo ugodnejše kardio-metabolne profile.«

Da bi odgovorili na to vprašanje, je skupina nemških in ameriških raziskovalcev uporabila živalski model (hibridno ploščo), s katerim je iskala na spol vezane razlike v 50 različnih kardio-metabolnih lastnostih – predvsem v smislu specifičnih korelacij med tem, kako se posamezni geni izražajo v maščevju in v jetrih, ter pojavnostjo nekaterih bolezni. Odkrili so, da je delovanje gena Lyplal1, ki regulira nastajanje tako imenovanega belega maščevja, odvisno od spola.

Več rjavega maščevja, manj debelosti

Belo maščevje se kopiči pri debelosti in je povezano s shranjevanjem energije ter izrazito odvisno od prehrane. Njemu nasprotno je rjavo maščevje, ki proizvaja toploto tudi z oksidacijo maščobnih kislin, ki se dogaja v številnih mitohondrijih. Če se aktivira »dobra« rjava maščoba, se presnova pospeši in »slaba« bela maščoba se zmanjša. Pojav rjavih adipocitov v belem maščevju se imenuje »beiging«.

Vpliv spola večji, kot so menili doslej

Prof. dr. Aldo J. Lusis iz Univerze Kalifornija (UCLA), ki je vodil raziskavo, je pojasnil, da je pri ženskah mitohondrijska aktivnost večja in da proizvajajo več rjavega maščobnega tkiva, ki preprečuje kopičenje belega (in s tem debelost) ter tudi vpliva na odpornost na inzulin.

Pri moških je mitohondrijska aktivnost manjša, kar povečuje tveganje za razvoj debelosti in inzulinske rezistence (odpornosti telesnih celic na inzulin, kar vodi v sladkorno bolezen tipa 2).

»Ženske tvorijo več rjavega maščevja in imajo manjše tveganje za debelost.«

»Naše ugotovitve potrjujejo, da ima spol izjemno pomembno vlogo pri presnovi, še vedno pa v celoti ne razumemo bioloških procesov, ki so podlaga za to,« je izpostavila prof. dr. Susanna Hofmann iz Inštituta za Helmholtz Zentrum Muenchen. »V prihodnosti zato želimo razviti model biološkega omrežja, s katerim bomo opisali razlike na sistemski ravni in identificirali dejavnike, ki vplivajo na to, da je delovanje istega gena pri ženskah drugačno kot pri moških.«

Sorodne vsebine: 

Fofo: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj