Raziskovalci se že več kot desetletje trudijo poiskati način za samoobnovo zobne sklenine. Večina poskusov ni bila uspešnih, predvsem zato, ker nova sklenina ni imela pravilne strukture in trdote. Metoda, ki so jo razvili raziskovalci iz Univerze Zheijang, obeta preboj na tem področju. Zaenkrat je na ljudeh še niso testirali, pričakujejo pa, da se bo to zgodilo v kratkem. Če bo šlo vse po pričakovanjih, bo metoda za redno klinično uporabo nared v naslednjih petih letih, pravijo raziskovalci. Odkritje so objavili v zadnji izdaji revije Science Advances.
Zobna sklenina je najtrša struktura v telesu. Sama od sebe se ne obnavlja.
Uživanje sladke hrane in pijač zmehča zobno sklenino in vodi v nastanek zobne gnilobe (kariesa). Preventiva je umivanje zob dvakrat na dan z zobno pasto, ki vsebuje fluorid, ter uživanje manj sladkorja. Ponekod fluorid dodajajo tudi v pitno vodo.
Dosedanji poskusi neuspešni
Zobje, ki se obnovijo sami… Sliši se predobro, da bi bilo res. Pa vendar je temu (skoraj) tako. Utopična ideja postaja realnost. Znanstveniki že več kot desetletje poskušajo nadomestiti zobne zalivke z dodajanjem kalcijevega fosfata ter tako doseči samoobnovo zobne sklenine. Doslej jim ni uspevalo najbolje, največja težava pa je bila, da na novo nastala sklenina ni imela primerne »luskaste« strukture in je bila premehka.
Sklenina po strukturi spominja na ribje luske, sestavljena pa je pretežno iz kalcija in fosforja.
Nova sklenina zrasla v dveh dneh
Težavo so rešili kitajski raziskovalci. Uporabili so izredno drobne klustre kalcijevega fosfata, ki so se v nekaj urah organizirali v sklenino. Ko so postopek ponovili na človeških zobeh, je bil enako uspešen. V dveh dneh je zrasla skoraj tri mikrometre debela sklenina primerne strukture in trdote. Zaenkrat še ni jasno, ali bi se enako zgodilo tudi v sovražnem (mikrobov polnem) okolju žive ustne votline. Upajo na najboljše. Testiranja na ljudeh se bodo začela v kratkem, metoda pa naj bi bila nared za klinično uporabo že čez nekaj let.
Zobne zalivke so iz telesu tujih materialov, kar ni brez zdravstvenih tveganj.
Podobna struktura in mehanske lastnosti
Prof. dr. Zhaoming Liu iz Univerze Zhejiang in soavtor študije, je dejal: “Naša na novo regenerirana sklenina ima enako strukturo in podobne mehanske lastnosti kot matična sklenina. Upamo, da bomo dosegli ponovno rast zobne sklenine, ne da bi uporabili zalivke. Slednje vsebujejo telesu popolnoma tuje materiale, kar ni brez zdravstvenih tveganj. Poleg tega jih je po nekaj letih potrebno zamenjati. Če bo vse potekalo gladko, bomo testiranja na ljudeh začeli v enem letu.”
Testiranja na ljudeh naj bi se začela prihodnje leto.
Sveti gral zobozdravstva
»Nekaj je vzgojiti sklenino v laboratoriju, nekaj popolnoma drugega pa to ponoviti v živih ustih, polnih bakterij, ki uničujejo material,« je odkritje komentiral prof. dr. Alvaro Mata iz londonske univerze Queen Mary, in nadaljeval: »Zobna sklenina, ki se obnavlja sama, predstavlja sveti gral zobozdravstva, tudi zato, ker je proces tako zapleten. Zdaj smo korak bliže končnemu cilju: zobem, ki se obnavljajo sami. Vendar smo pri tem šele na začetku in čaka nas še dolga pot.«