Avtor: Adela Vukovič
»Zdravljenje s svetlobno terapijo ni nekaj novega, poznali so jo že Stari Grki, širše zanimanje je spet vzbudila v 19. stoletju, sodobna fototerapija pa se je razvila z odkritjem laserja, konkretneje nizkoenergetskega laserja v 60. letih prejšnjega stoletja,« pojasni asist. mag. Igor Frangež, dr. med. in dr. dent. med., iz Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana. »Poznamo namreč visokoenergetske laserje, ki jih v medicini kirurgi uporabljajo za rezanje tkiva, in neinvazivne nizkoenergetske laserje, ki se tudi pri nas uporabljajo kot dodatna terapija pri zdravljenju kroničnih ran, kirurških travmatoloških ran in nekaterih poškodb mehkih tkiv (angleško low level light therapy – LLLT).« Terapija poteka s pomočjo točno določenih predpisanih svetlobnih režimov (kot so natančno določena valovna dolžina, gostota in moč sevanja), ki prek fotokemičnih reakcij v telesu vplivajo na boljšo prekrvavljenost, regeneracijo tkiva in zmanjšanje akutnih vnetij ter imajo številne druge pozitivne učinke − od izboljšanja imunskega odgovora do glajenja in mehčanja brazgotin.
Trije viri terapevtskega sevanja
»Viri sevanja pri fototerapiji so bili sprva nizkoenergetski laserji, potem pa je začela Nasa razvijati LED-diode, da bi pomagala astronavtom pri regeneraciji. Princip delovanja je podoben − tako kot laser tudi LED-diode oddajajo fotone, ki prehajajo v telo, kjer se sprožijo reakcije vse do celične, molekularne ravni. Razlika je le v načinu oddajanja svetlobe: LED-diode so divergentne in svetlobo razpršijo, laserji pa so konvergentni. Laserji so dražji, energetsko manj varčni, pri obravnavi pa je potrebna dodatna zaščita. Pri uporabi LED-diod ni potrebe po dodatni zaščiti, seveda pa ni priporočljivo gledati vanje,« razloži dr. Frangež. Poleg laserjev in LED-diod se kot tretji vir sevanja pri fototerapiji uporablja vidna polikromatska svetloba.
Običajno je dodatna terapija
Fototerapija z nizkoenergetskimi viri se kot vzročno zdravljenje uporablja redko, običajno je to dodatna terapija − ob že obstoječih znanih metodah, poudari dr. Frangež. Zelo razširjena je pri fizioterapiji za lajšanje bolečin, saj povečuje prekrvavljenost in tako zmanjšuje oteklino, ter v procesu rehabilitacije. Pogosto jo uporabljajo tudi pri obravnavi kroničnih ran, seveda pa pomaga tudi pri akutnih, čeprav pri slednjih po mnenju dr. Frangeža ni posebne potrebe po njej. »Ko gre za vneto kronično rano, jo je seveda treba najprej kirurško oskrbeti, izrezati mrtvo, bolno tkivo, jo očistiti nezaželenih produktov, ter uporabiti sekundarne medicinske obloge. Fototerapija pomaga kot ena izmed dodatnih terapij − med njimi so še metoda stalnega podtlaka in hiperbarična komora − pri hitrejši zacelitvi in regeneraciji.« Koliko časa bodo obsevali rano, določijo od primera do primera, obstaja pa protokol obsevanja. Pri kroničnih ranah z LED-diodami obsevajo v povprečju od 4 do 5 minut od dvakrat do trikrat na teden, ne prekoračijo pa desetih minut na posamično obsevanje, pojasni dr. Frangež.
Svetlobna terapija pa je učinkovita tudi pri glajenju in mehčanju brazgotin, za kar jo uspešno uporabljajo dermatologi in plastični kirurgi.
Če se rana po osmih tednih ne zaceli, je kronična
Akutna rana se zaceli v enem ali dveh tednih, kronična rana pa je tista, ki se ne začne celiti v štirih tednih oziroma se ne zaceli v osmih tednih, saj se proces celjenja zaradi motenj v prekrvavitvi zaustavi. Najpogostejši vzroki za to so okužba, hipoksija (nezadostna preskrba tkiv s kisikom), ponavljajoča se travma, mrtvine in sistemski vzroki (sladkorna bolezen, malnutricija, nekatera zdravila in popuščanje imunskega sistema).
Tudi za nadzorovano domačo uporabo
Fototerapijo lahko že dobro leto pacienti s kroničnimi ranami izvajajo tudi doma, seveda pod nadzorom, kar pomaga tudi pri razbremenitvi specialističnih ambulant. Žal pa je tovrstna dodatna terapija na domu še vedno samoplačniška. »V UKC smo začeli v zadnjem letu in pol predvsem na Kliničnem oddelku za kirurške okužbe, s katerim tudi sodelujem, uveljavljati uporabo naprav za fototerapijo tudi na dom, kar pomeni, da lahko pacient s kronično rano napravo ali kupi ali si jo sposodi, priporočljivo pa je obsevanje pod nadzorom patronažne sestre.« Pacient se lahko sam obseva doma po točno določenih programih in valovnih dolžinah, ki mu jih predpiše zdravnik ali druga za to usposobljena oseba, v nasprotnem primeru pa je to lahko zanj tudi škodljivo. Nekdo, ki ima okuženo rano, se lahko namreč brez primernega svetovanja obseva s popolnoma napačnim programom z napačnimi valovnimi dolžinami, kar okrepi vnetno reakcijo. Pri tem se uporabljajo povečini LED-diode in polikromatska svetloba, terapijo z laserji pa lahko na domu izvaja le strokovno osebje. Vse naprave za namene fototerapije pa morajo imeti certifikat Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ), kar je tudi merilo njihove zanesljivosti in varnosti.
Sicer pa je lahko zdravljenje kroničnih ran dolgotrajen proces, ki včasih poteka mesece, celo leta, na kar vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so na primer periferne žilne bolezni, pri katerih ni možna dilatacija ali kakšno drugo izboljšanje prekrvavitve. »Smo pa tudi pri takih pacientih opazili izboljšanje lokalne, periferne prekrvavljenosti po fototerapiji,« pove sogovornik.
Prvi s klinično študijo vpliva LED-diod na zdravljenje kroničnih ran
Pomemben korak pri raziskovanju učinkovitosti fototerapije so na kliničnih oddelkih za kirurške okužbe in travmatologijo UKC Ljubljana naredili z novo klinično raziskavo na tem področju. Gre tudi za prvo takšno obsežnejšo klinično študijo na pacientih, ki še ni bila objavljena v svetovni literaturi. “S klinično raziskavo, ki je trajala tri leta, smo dokazali, da se z uporabo LED-diod statistično značilno izboljša prekrvavljenost lokalnega področja pri kroničnih ranah, statistično značilen pozitiven učinek pa se je pokazal tudi po drugih kvalifikacijah. Prekrvavljenost smo merili tudi z laser Doppler sistemom na Inštitutu za fiziologijo,” o študiji, ki čaka na objavo, pove dr. Frangež in doda, da že pripravljajo novo raziskavo. “Gre spet za dvojno slepo, prospektivno, randomizirano raziskavo, tudi pri pacientih s kronično rano, v kateri bomo uporabili polikromatsko svetlobo. Za vrednotenje rezultatov in kot napovedni dejavnik bomo uporabili 3-D kamero, s pomočjo katere bomo razvili ustrezen program, ki bi v bodoče pomagal pri izbiri najustreznejše terapije za določeno vrsto rane.”
Vzročno zdravljenje v dermatologiji
Fototerapevtski pristopi so se, kot rečeno, izkazali kot zelo učinkoviti pri zdravljenju ran, opeklin, mišično-skeletnih poškodb in bolezni, poškodb in bolezni živčevja ter pri zmanjševanju bolečin, predmet novih raziskav pa so onkološka obolenja, sladkorna bolezen, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, nekatere očesne bolezni in bolezni, vezane na mitohondrijsko disfunkcijo.
Kot vzročno zdravljenje se tudi pri nas uporablja fotodinamična terapija, to je sočasna uporaba fotosenzitivnega sredstva in presvetljevanja pri prekancerozah (boleznih, ki sčasoma lahko napredujejo v maligne spremembe) v dermatologiji. »Fotodinamična terapija (FDT) je obetajoč način zdravljenja različnih tumorjev in nemalignih bolezni, osnovan na kombinaciji selektivno lokaliziranega fotosenzibilizatorja v tarčnih celicah in obsevanja z vidno svetlobo, ki povzroči fotopoškodbo in s tem smrt tarčnih celic,« v zborniku ob prvem simpoziju Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo navaja mag. Ana Benedičič, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. »Lokalna FDT je neinvazivna, vendar uspešna metoda zdravljenja določenih tipov nemelanomskega kožnega raka in nekaterih neonkoloških indikacij. Priporočajo jo kot prvo izbiro zdravljenja aktiničnih keratoz in Bowenove bolezni, pa tudi za zdravljenje velikih ali multiplih površinsko rastočih bazalnoceličnih karcinomov.«
Kdaj se fototerapije ne uporablja?
Absolutna kontraindikacija za fototerapijo je pacient s karcinomom ali epilepsijo, obsevanje vratu pri hipertireozi, obsevanje retine in izvajanje fototerapije med nosečnostjo, previdnostno pa se ne obseva niti otrok v rastnem obdobju. Med relativne kontraindikacije, ki jih določi zdravnik, spadajo povišana telesna temperatura in infekcijske bolezni, krvna obolenja, večja izguba krvi in obsevanje spolnih žlez. Ne obseva se niti notranjih organov.
