Za kroničnim vnetjem trebušne slinavke zboli 120 ljudi na 100.000 prebivalcev, najpogosteje, v kar 50–75 %, ga povzroča alkoholizem. Pomemben dejavnik tveganja je kajenje, ki hkrati tudi poslabša potek bolezni. Slovenska priporočila za obravnavo bolnikov s kroničnim vnetjem trebušne slinavke so predstavili na Tavčarjevih dnevih 2020.
Moški za kroničnim vnetjem trebušne slinavke zbolijo trikrat pogosteje kot ženske, večinoma v srednjih letih (povprečna starost ob potrditvi diagnoze je 35–55 let). Za kroničnim vnetje trebušne slinavke lahko zbolijo tudi otroci, pri njih pa je najpogostejši vzrok cistična fibroza. Vsi bolniki s kroničnim vnetjem trebušne slinavke imajo večje tveganje za raka, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje bolezni in spremljanje bolnikov.
Pri četrtini bolnikov vzrok neznan, močan vpliv genetike
V 28 % vzroka za vnetje trebušne slinavke ne ugotovijo. V takih primerih govorimo o idiopatski obliki bolezni, ki se deli na zgodnji in pozni tip. Zgodnji tip se pojavi v drugem ali tretjem desetletju življenja, pozni tip pa v šestem ali sedmem desetletju življenja. Pri zgodnjem tipu je potek zelo počasen: celice trebušne slinavke propadajo počasi, enako velja za nastajanje kalcinacij. Prisotna je kronična bolečina. Pri 45 % bolnikov z zgodnjim tipom kroničnega vnetja trebušne slinavke so našli genske dejavnike, ki vplivajo na razvoj bolezni. Pri vseh bolnikih, mlajših od 20 let, je treba izključiti cistično fibrozo, svetuje se tudi gensko testiranje. Če je vzrok vnetja trebušne slinavke bolezni avtoimunski, gre za avtoimunski pankreatitis. Potek je podoben kot pri raku, se pa avtoimunski pankreatitis dobro odziva na zdravljenje z glukokortikoidi.
Vsi bolniki s kroničnim vnetjem trebušne slinavke imajo večjo verjetnost za raka trebušne slinavke.
Prvi znaki bolečine v trebuhu, bruhanje in smrdeče blato svetle barve
Vnetje trebušne slinavke se pokaže z bolečinami v trebuhu in bruhanjem, ki se pojavita po uživanju alkohola ali mastne hrane. Kasneje se lahko razvije sladkorna bolezen, bolnik hujša in izloča velike količine svetlega in zelo smrdečega blata, v katerem so oljne kapljice (kar imenujemo steatoreja). Celice trebušne slinavke, ki izločajo tako prebavne encime kot inzulin, postopoma propadajo. Zato se hrana slabo prebavi, in ko propadejo tudi celice, ki proizvajajo inzulin, se razvije sladkorna bolezen. Čeprav je kronično vnetje trebušne slinavke je neozdravljivo, je prognoza dobra: večina bolnikov z boleznijo živi 20 ali več let, morajo pa popolnoma prenehati uživati alkohol in se natančno držati predpisane diete.
Diagnozo potrdijo ultrazvok trebuha in funkcionalni testi
Pri sumu na kronično vnetje trebušne slinavke se za potrditev diagnoze opravijo funkcionalni testi: pregleda se blato in ugotavlja raven encima trebušne slinavke, imenovanega fekalna elastaza, ter opravi se ultrazvok trebuha ali posebna oblika magnetne resonance, imenovana MRCP. Transabdominalni ultrazvok trebuha je primerna diagnostična metoda le pri napredovali obliki kroničnega vnetja trebušne slinavke ter za odkrivanje zapletov bolezni. Treba je opraviti tudi laboratorijske preiskave.
Pri 45 % bolnikov z zgodnjim tipom kroničnega vnetja trebušne slinavke so našli genske dejavnike, ki vplivajo na razvoj bolezni.
Endoskopska retrogradna pankreatografija (ERCP) lahko pokaže spremembe voda trebušne slinavke. Računalniška tomografija (CT) lahko poleg tega prikaže velikost, obliko in zgradbo trebušne slinavke (2). Merjenje fekalne elastaze je treba ponavljati enkrat na leto, in če se ugotovi nezadostno izločanje encimov, je bolnik primeren kandidat za zdravljenje z nadomeščanjem encimov trebušne slinavke (tako imenovano zdravljenje PERT). PERT se uporabi tudi pri tistih, ki imajo znake malabsorpcije (nezmožnost vsrkavanja hranilnih snovi iz črevesja v kri). Ob nejasnih simptomih se lahko izvede poskusni PERT za 4–6 tednov.
Zdravljenje kroničnega vnetja trebušne slinavke
Zdravljenje kroničnega vnetja trebušne slinavke in zdravljenje akutnega vnetja trebušne slinavke je enako. Cilji zdravljenja so zmanjšanje/odpravljanje bolečine, izboljšanje delovanja trebušne slinavke ter preprečevanje zapletov. Nujna je takojšnja in popolna opustitev alkohola in kajenja, dieta temelji na zmanjšanju vnosa maščob in nadomestitvi maščob živalskega izvora z maščobami rastlinskega izvora. Za zdravljenje bolečine se uporabljajo standardni analgetiki, tudi opioidi. Pri slednjih je potrebna posebna pozornost zaradi razvoja odvisnosti in tveganja za nastanek paradoksa trebušne bolečine – ko se s povečevanjem odmerka bolečina ne umiri, ampak postane celo bolj intenzivna.
Pri bolnikih s kroničnim vnetjem trebušne slinavke je treba redno kontrolirati raven encimov in krvnega sladkorja.
Zdravljenje z encimi izboljša delovanje trebušne slinavke oziroma ustavi upad njenega delovanja. Včasih so na mestu tudi zdravila za zniževanje želodčne kisline. Če je vzrok za bolečino zoženje izvodila trebušne slinavke ali nekatera druga stanja (na primer psevdociste), je na mestu endoskopski poseg, s katerim se težave odpravijo. Zdravljenje je lahko tudi kirurško; najpogosteje odstranijo bolezensko spremenjeni del trebušne slinavke in ohranijo dvanajsternik.
Prehrana pri kroničnem vnetju trebušne slinavke
Trebušna slinavka igra ključno vlogo pri razgradnji maščob. Ker okvarjena v dvanajstnik ne izloča potrebnih encimov, se maščobe v tankem črevesju ne razgradijo in vsrkajo v kri. Slabo prebavljene (ali celo neprebavljene) se izločijo z blatom (kar je vzrok za smrdeče, svetlo blato z mastnimi kapljicami). Prehrana za bolnike s kroničnim vnetjem trebušne slinavke temelji na zmanjševanju vnosa maščob. Dovoljeno je le omejeno uživanje maščob rastlinskega izvora (zaradi vsebnosti enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin). Dovoljene so maščobe s srednje dolgimi verigami maščobnih kislin. Številni bolniki s kroničnim vnetjem trebušne slinavke so tudi sladkorni bolniki, zato je pankreatično dieto treba kombinirati s prehrano, ki velja za sladkorne bolnike. Bolnik naj uživa pet obrokov dnevno, drži naj se načel zdrave prehrane (z omejitvami glede maščob), za toplotno obdelavo naj se uporabljata predvsem kuhanje in dušenje.
Odsvetovana živila pri kroničnem vnetju trebušne slinavke
- alkohol v vseh oblikah
- gazirane pijače
- vse mastno meso (z veliko mišične maščobe)
- ocvrta živila
- paštete, salame, izdelki iz surovega mesa
- mastne ribe
- mastne, močno začinjene juhe ali jedi na žlico
- polnomastno mleko in mlečni izdelki
- »klasični« sladoled, kisla smetana, sladka smetana
- sadje, ki napenja, suho sadje, lupinasto sadje (lešniki, orehi, arašidi ipd.)
- vse vrste grobe surove zelenjave
- stročnice
- pražena ali pečena čebula
- majoneza in vsa živila, pripravljena z njo
- sveži kruh
- v olju pečene sladice (krofi ipd.)
- torte, potice, kremne rezine, sladice z jajčno kremo ipd.
- rumenjak
- vegeta, jušne kocke, gobe, hren, gorčica
- vsa močno začinjena hrana
Viri:
1. Siuka D. Tepeš K. Strniša L. Klinična obravnava bolnikov s kroničnim pankreatitisom. 62. Tavčarjevi dnevi: zbornik 2020; 133.
2. Klemenc Kletiš Z. Kronično vnetje trebušne slinavke. Navodila za bolnike. 2014. http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/IX-83.pdf
3. Mesarič Džurič J. Dieta pri kronični okvari trebušne slinavke. UKC Ljubljana. https://www.kclj.si/dokumenti/000203-0002fc.pdf
