Mikrohranila so makropomembna

Avtor: R. M. Z.

O tem, da je treba povečati vnos vitamina C, ko smo bolni, ali o pomenu vitamina A za zdravje oči in vitamina D za kosti smo pogosto slišali, so pa za optimalno delovanje našega telesa ključnega pomena vsa mikrohranila, ki jih potrebujemo v zelo majhnih količinah. 

Poleg vitaminov so mikrohranila še minerali (nekatere uvrščajo med makrohranila), elementi v sledeh, fitohranila ter določene maščobne kisline in aminokisline. Gre večinoma za esencialna hranila, torej nujno potrebne snovi, ki jih naše telo ne more proizvesti samo ali ne v zadostni količini, zato jih moramo v telo redno vnašati s hrano.

Pospeševalci kemijskih reakcij v telesu

Mikrohranila delujejo kot katalizatorji (pospeševalci kemijskih reakcij) pri izkoriščanju makrohranil − beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, nekateri sem uvrščajo še (makro)minerale kalcij, fosfor, natrij, klor, kalij in magnezij. Nobeno živilo ne vsebuje vseh, za naše telo nujno potrebnih mikrohranil, zato moramo za pokritje dnevne potrebe po vitaminih in drugih mikrosnoveh uživati raznovrstno, čim bolj svežo in po možnosti lokalno pridelano hrano. Obenem je za optimalno absorpcijo in delovanje v telesu zelo pomembno součinkovanje mikrohranil − v sadju, zelenjavi in drugih polnovrednih naravnih živilih so namreč te snovi optimalno kombinirane. Zato je za ohranjanje zdravja pomembna skrbno načrtovana prehrana, ki vključuje zadostne količine sadja in zelenjave ter optimalen vnos drugih živil.

Fitohranila vse bolj v ospredju

Med vse bolj raziskanimi hranili, katerih pomen strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, so fitohranila, torej hranila, ki nam jih ponuja rastlinski svet ter v našem telesu delujejo antioksidacijsko in protivnetno (karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni itd.). Glede koncentracije vsebnosti fitohranil obstaja pomembna povezava s sadjem in zelenjavo, ki ima lupino in meso izrazite barve, saj se rastlina z njimi med drugim varuje pred škodljivimi vplivi okolja. Znanstveniki za večino fitohranil še niso do konca odkrili, kako pravzaprav delujejo v človekovem organizmu, znano pa je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidantni zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzroča kajenje in druge strupene snovi.

Globalni javnozdravstveni problem

Pomanjkljiv vnos mikrohranil je velik javnozdravstveni problem, še posebno v deželah v razvoju, kjer kar pri dveh milijardah ljudi govorimo v prvi vrsti o alarmantnem in življenje ogrožajočem pomanjkanju vitamina A, joda in železa v prehrani. Imamo pa tudi razvite države velike težave z nezadostno oskrbo telesa z železom, saj ocenjujejo, da s pomanjkanjem železa pogojena anemija (slabokrvnost) prizadene kar 24 odstotkov populacije.

Na oskrbo telesa z mikrohranili pa vplivajo tudi bolezni in zdravstvene težave, ki po eni strani povečajo potrebo po mikrohranilih, po drugi pa lahko vplivajo na zmanjšanje njihove absorpcije. Potreba po mikrohranilih se spreminja predvsem glede na starost in spol, pa tudi v posebnih življenjskih obdobjih, ko naraste: med nosečnostjo in dojenjem, v obdobju hitre rasti dojenčka in otrok ter med posameznimi boleznimi. Potreba po mikrohranilih se spreminja predvsem glede na starost in spol, pa tudi v posebnih življenjskih obdobjih, ko naraste: med nosečnostjo in dojenjem, v obdobju hitre rasti dojenčka in otrok ter med posameznimi boleznimi.

Težave, povezane s pomanjkanjem mikrohranil

Pomanjkanje mikrohranil lahko kadarkoli v življenju povzroči različne težave in bolezni, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja. Pomanjkanje se kaže v več oblikah, predvsem v povezavi z mikrohranilom, ki ga primanjkuje v telesu. Na grobo delijo hranila glede na vpliv ob pomanjkanju na dve skupini − mikrohranila tipa 1 in mikrohranila tipa 2 (vir: Unicef v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi pridruženimi partnerji).

– Mikrohranila tipa 1: vitamini A, B1, B2, B3, B6, B12, C in D ter železo, kalcij, baker, jod, folna kislina in selen.

Pomanjkanje se kaže v specifičnih zdravstvenih težavah, vendar ne vedno v povezavi s slabšo rastjo. Vpliva na metabolizem in imunski odziv, preden se pojavijo drugi znaki bolezni.

– Mikrohranila tipa 2: žveplo, kalij, natrij, magnezij, cink, fosfor, voda in esencialne aminokisline.

Pomanjkanje ne kaže specifičnih kliničnih znakov. Vpliva na metabolne procese ter lahko povzroči zastoj v rasti in zaostalost, poveča se tudi verjetnost za edeme in zmanjšan imunski odziv.