Pleveli, začimbe in alergije

Bolnik s takim problemom je največkrat prvotno senzibiliziran z določenim pelodom, nato pa reagira tudi na neslutene druge sestavine hrane, kar pogosto na kakšno izmed začimb, ki je v vlogi navzkrižnega alergena. Takrat govorimo o »sindromih pelod – hrana« (SPH)« ali stopnji 2 nutritivne alergije. SPH se kažejo v lažjih ali težjih oblikah alergijske reakcije v klinični sliki od oralnega alergijskega sindroma prek rinokonjunktivitisa in koprivnice, astme, prebavnih motenj do težke sistemske anafilaksije. Problem je zapleten, ker je navzkrižni alergen neredko skrit in dolgo neprepoznan.  

Pri alergiji na pelode plevelov sta poznana zlasti 2 SPH: sindrom zelena – pelin – začimbe in sindrom pelin – gorčica. Poročajo tudi o sindromih pelin – breskve, ambrozija – melone – banane, trpotec – melone, hmelj – zelena. Vrsta teh alergenskih povezav je odvisna od zemljepisne lege, prehranskih navad, načina priprave hrane. Vzročnoreaktivni alergeni so podobni delčki beljakovinske strukture v plevelih in začimbah. Z rekombinantnimi alergeni je danes diagnostika SPH lahko uspešna, velike vrednosti pa je predtem natančna anamneza zaužitih in pri kuhi uporabljenih snovi pri osebi z neko že znano pelodno alergijo.

SPH imajo vzroke v botaničnih družinah Asteraceae,, Amaranthaceae, Urticaceae, Euphorbiaceae, Plantaginaceae in Cannabiaceae. Najpogostejši izvor so Asteraceae (nebinovke) kot izjemno obsežna družina; med navedene družine spadajo navadni pelin in ambrozija, trpotec, krišina, ščir in metlika, pa še hmelj, lateks in drugi.

Poglejmo podrobneje plevele in navzkrižnosti, ki jih srečujemo tudi v naši praksi. Najpogostejša navzkrižnost se najde med začimbami.

Plevela ambrozija in navadni pelin – artemizija

Ambrozija spada med približno 40 vrst zeli iz družine nebinovk. Več vrst ambrozije je prišlo k nam iz Severne Amerike s semeni, s sodobnim prometom pa še prihajajo. Pelod različnih vrst Ambrozije je navzoč v poletju in zgodnji jeseni v naših ravninah, ob cestah, letališčih, okrog gradbišč. Rastlina je zelo rodovitna in invazivna; vsako poletje zaseje ogromno novih rastlin. Izvlečke peloda dodajajo tudi homeopatskim pripravkom za terapijo alergije na to rastlino.

Ambrozija

Protitelesa, ki jih razvije organizem alergične osebe proti ambroziji, navzkrižno reagirajo z veliko drugimi rastlinskimi alergeni, kot so: kamilice, navadni pelin ali artemizija, med pleveli pa ščir, inkovsko proso, zlata rozga, pelod pasje trave. Šibkejša navzkrižnost je tudi z alergeni lateksa, posredno pa tudi z alergeni melon, bučk in banan. Seveda pa vse odkrite biokemične sorodnosti ne povzročajo vsakemu kliničnih problemov. Pomembno je, da dokazano alergijo na ambrozijo preprečujemo in zdravimo, saj je tak proces lahko začetek neslutenih problemov preobčutljivosti. V naših razmerah so imeli bolniki zaradi ambrozije večinoma alergijski nahod in vnete oči v mesecih od konca julija do septembra. Ta problem lahko uspešno preprečujemo in zdravimo, ker je diagnoza pri osebah s kritičnega območja preprosta in lahko zgodnja ob začetku simptomov.

Artemizija ali navadni pelin je pri nas precej razširjena in ljudem poznana rastlina, saj je eden izmed razširjenih plevelov. Uporabljajo jo kot zelenjavo, zdravilo in kot začimbo. Tudi ta je doma v Severni Ameriki, vendar raste tudi v Aziji in Evropi. Raste ob poteh, na opuščenih zemljiščih, ob gozdičih, na gričih ali pa v domačem vrtu. Všeč so ji vlažna in rodovitna tla. Gojijo jo tudi kot kulturno rastlino.

Pelod navadnega pelina je najpomembnejši alergen med pleveli. Po alergenosti je srednje močen. Za pelodi trav in dreves je po pogostnosti in alergenosti na tretjem mestu. Precej ljudi je samo senzibiliziranih, in to kar 16–50 %, ne razvijejo alergijskih simptomov, ampak se jim pojavi alergija na navzkrižne prehranske alergene v začimbah in zelenjavi. 

Navadni pelin

Navzkrižni, to je alergensko delno podobni z artemizijo, so: šetraj, divji pelin, kozja brada, gosja trava. Navzkrižne alergije pa smo opazovali že ob uživanju naslednjih: zelena, janež, kari, koper, komarček, kumina, korenček, klinčki (v večini kobuljnice). Navzkrižno reagirajo tudi artičoke, pehtran, ambrozija, sončnica, ivanjščica, marjetica, kamilica, krizantema (košarnice). Med razhudnikovkami vsebujejo sorodne alergenske sestavne delce krompir, paprika, paradižniki in melancani. Posebna sorodna skupina z artemizijo so še kumare, melone, bučke; svojska sorodnika z artemizijo sta tudi zeleni in črni poper, med sadjem pa mango. Pozno poletna in jesenska alergija je mogoča tudi zaradi sorodnosti peloda artemizije in kopriv. Te botanične podobnosti so tako široke, da nepojasnjene alergijske težave ob sicer pozitivnem kožnem testu na artemizijo imenujemo kar sindrom artemizija – zelena – začimbe. Pri razjasnjevanju teh povezav skoraj ne moremo brez pomoči botanikov – biologov.

Alergeni v artemiziji in sorodnih začimbah so odporni proti vročini in ohranijo alergenost tudi po kuhanju in pečenju. Artemizija pa vsebuje tudi flavonoide, kumarine in eterično olje Cineol, ki so mogoč vzrok kontaktne alergije v vrtu ali drugod v naravi. Ob pozitivnem kožnem testu na artemizijo bolnika seznanimo o vseh teh sorodnostih, nujnem izogibanju, pri hudih alergijskih težavah, kot so nahod, vnete oči in astma, neredko tudi prebavne motnje, pa je danes mogoča specifična imunoterapija proti osnovnemu plevelu, ki je hvaležno uspešna po treh sezonskih postopkih.

Oteklina jezika in glasilk po uživanju rukole

Rukola spada v botanično družino križnic, med katere sodijo tudi redkev, koleraba, zelje in ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, brokoli, repa, kreša, hren, gorčica, regrat. Uporabljamo jo kot del mešanih solat, kot okras postreženi hrani. Rukola ni v sorodu z drugimi običajnimi solatami. Alergija na križnice je poznana, pogosto srečamo primere alergije na gorčico in hren.

Opisani so alergijski pojavi po katerih izmed križnic, kot so: oralni alergijski sindrom, koprivnica, Quinkejev edem ustne votline in glasilk, poslabšanje atopijskega dermatitisa, astme. Poznana je navzkrižna alergija na navedeno zelenjavo pri osebah, ki imajo prvotno alergijo na cvetni prah breze in navadnega pelina. Gorčico kot začimbo pa prištevamo med pogostejše prehranske alergene; problem opažajo zlasti v Španiji in Franciji. Navzkrižne povezave alergenov v križnicah so mogoče, vendar redke. Križnice so tudi nekatere okrasne in travniške rastline, npr. ognjič, ivanjščica, planika in druge.

Rukola

Alergijski dogodki po rukoli

Alergijski bolnik je pri 44 letih poleti doživel 15 minut po kosilu oteklino jezika, ki je spontano izzvenela. V septembru in oktobru se je podobno ponovilo; takrat so otekle tudi ustnice in dušilo ga je v vratu. Obakrat jeseni je bil sprejet v bolnišnico. Analizirali so podatke o zaužiti hrani. Pri vseh treh dogodkih je zaužil mešano solato s paradižnikom, sirom, z različnimi začimbami, tudi gorčico. Pozneje je užival brez problemov sire, paradižnik, gorčico, sladice. Domneval je, da je bila vzrok dogodkov z otekanjem ena izmed listnatih solat, mogoče tudi rukola. Teh solat ni več užival, tudi rukole ne in težav ni bilo več.

V pripovedi o dozdajšnjih boleznih je bil pri njem podatek, da je imel od osnovne šole naprej alergijski nahod v obdobju april–junij. Nahod je skoraj popolnoma pojenjal po 3 letih sezonske specifične imunoterapije z injekcijami proti alergiji na pelode dreves brezovke.

Alergološke preiskave

Kožni alergološki testi so bili pozitivni na pelode brezovk (leska, jelša, breza), trav in divjega pelina. Kožni testi z začimbami, gorčico, s paradižnikom in z dvema vrstama listnate solate so bili negativni. Kožni test z listi rukole (vbod v rastlino – vbod v kožo) je bil pozitiven v enaki jakosti kot s histaminom. Ta test je bil izveden na enak način še pri kontrolni zdravi osebi in je bil negativen. V strokovni literaturi je bil opisan podoben primer, pri katerem so določali tudi specifična protitelesa v krvi; ta so bila navzoča za brezovke, trave, navadni pelin in za rukolo. Mladi listi rukole lahko služijo tudi kot začimba. Vključujemo jo v mešane solate, k paradižniku, h korenčku. Svojski pekoče aromatičen okus ji daje vsebnost gorčičnih olj. Ta okus je deloma podoben kot pri redkvi ali kreši. Alergija na rukolo ni pogosta, je pa mogoča in ne predstavlja nujne navzkrižne alergije z drugimi rastlinami iz družine križnic. Posamično so opazili kontaktno alergijo na zeleni del rukole, špinače in česna. Navadno je taka oseba alergična tudi na nekatere druge rastlinske alergene. Poznan je 43-letni bolnik, pri katerem se je poleg kontaktne kožne preobčutljivosti ob delu z gojenjem rukole pojavljala tudi koprivnica, kar kaže na dva različna alergijska procesa v telesu po stiku z rukolo. Pri večini takih bolnikov je obstajala že poznana alergija na določen cvetni prah, vzročno rukolo pa potrdijo s kožnim testom vbod – vbod po predpisanem postopku z vključitvijo kontrolne osebe. Če zdrava oseba ali pa že poznan alergijski bolnik doživi neki nepričakovan preobčutljivostni dogodek, moramo vzrok zanj z vsemi sodobnimi možnostmi odkriti, da se temu vzroku – alergenu nato varno izogiba.

Rukola spada med križnice; v podobne navzkrižnosti z navadnim pelinom vstopata tudi hren in gorčica.

Začimbe in alergije

Začimbe so aromatični rastlinski produkti, ki jih dodajamo hrani za okrepljen ter specifično izboljšan okus in vonj. Pridobljene so iz zelenega dela rastline ali drevesa, semen, korenin, sadežev. Različna območja sveta poznajo zanje značilne začimbe, danes pa so se tudi nam manj poznane razširile po svetu, tudi k nam. Med začimbe prištevamo: janež, kumino, kardamom, poper različnih vrst, zeleno, čili, cimet, nageljnove žbice, koriander, komarček, drobnjak, čebulo, česen, šalotko, beluše, ingver, muškat, majaron, muškatni orešek, origano, papriko, paradižnik, gorčico, hren, repo, redkev, brokoli, peteršilj, mak, rožmarin,, sezam, timijan, vaniljo, žafran in druge. Glede na svoj rastlinski izvor so navedene snovi lahko tudi vzrok alergije, dražečih učinkov na kožo in sluznice v nosu in bronhijih, tudi v ustih in prebavilih. Telo je v stiku z začimbami po zaužitju, inhalaciji in po stiku na koži. Začimbe se pripravljajo tudi kot zmes več posameznih; v najširši rabi je zmes karija z 10 ali več posameznih izvorov. Alergijo na tako mešanico je težko razjasniti.

Reakcije na začimbe

So iritantne ali z draženjem; težave nastopijo po velikih količinah zaužite snovi. Tako nastanejo iritantni kontaktni dermatitis, peroralni dermatitis, stomatitis, alergični kontaktni dermatitis, sistemski alergični kontaktni dermatitis.

Druge so imunološke ali prave alergijske reakcije, ki so enake kot pri alergiji na alergene v hrani. Če začimbo inhaliramo, nastaneta alergijski rinitis in konjunktivitis, astma … Zaužitje začimbe, ki vsebuje alergen, povzroči koprivnico, edeme kože in sluznic, anafilaksijo, prebavne motnje, napad astme. Janežev liker je že povzročil nevarno oteklino jezika. Sistemske reakcije so opazovali po različnih začimbah, ki so v navzkrižni povezavi z alergeni v pelodu breze. Sploh se alergije po začimbah pogosteje razvijejo pri osebah, ki so primarno alergične na cvetni prah breze in navadnega pelina (artemizije), pri čemer je navzkrižni alergen lahko čili, gorčica ali hren, gomolj zelene, surovo korenje. Hud napad astme so opazovali po zaužitju začimb karija, koriandra in muškata.

Tretje pa so imunološke reakcije, ki nastanejo časovno več ur po zaužitju začimb, lahko šele drugi ali celo tretji dan. V procesu sodelujejo specifični limfociti, ki so razvili odpor do ponovnega stika z isto začimbo. Reakcija je torej kasnega tipa, ko oseba že pozabi na hrano pred dnevi. Tako je mogoče vpletena vanilja, tudi česen. Alergološko je kar zahtevno take primere pojasniti in preprečiti za naprej.

Poznamo tudi fototoksične reakcije, če je izpostavljenost soncu ob stiku z začimbo. Tako peteršilj in pastinak povzročata po sončenju pordečitev kože, tudi mehurčke in bule, kar traja več dni, povzročitelji pa so furokumarini v teh začimbah, ki jih aktivira sončna svetloba.

Alergeni v začimbah

Tudi v začimbah so alergeni beljakovine iz rastlin, kot jih poznamo: beljakovine za obrambo rastline, nespecifične beljakovine prenosa lipidov, beljakovine same strukture rastline, semenske beljakovine.

Začimbe pridobimo s sušenjem, segrevanjem ali jih uživamo surove. Priprava vpliva na alergenost. Vročina alergenost lahko zmanjša ali celo okrepi, ker razgali posebna vezišča za protitelesa v molekulah. Pekoče začimbe, kot so: paprika, čili, poper, so pridobljene s sušenjem in z mletjem. Ta proces pa razgradi pomembne beljakovine iz peloda breze (bet v 1 in profilin), ki so sorodni delčki kot v papriki, torej se alergenost izniči. Spet druga beljakovina v čiliju pa je odporna na segrevanje in alergenost po kuhanju ali pečenju ostane. Bet v 1 beljakovino iz peloda breze okvarijo naši prebavni fermenti, zato poznamo alergijsko predvsem le reakcijo v ustih (oralni alergijski sindrom) v nadaljnji prebavi in drugih sistemih telesa pa ni težav. Alergenost se ohrani pri sušenju rastlin, kot so: janež, kumina, koriander.

Navzkrižnosti med začimbami

Navzkrižna alergenost – povezanost v mogočih reakcijah – je zelo visoka med makom in sezamom. Znana je povezanost strukture timijana in origana. Podobno je tudi med čebulo, česnom in drobnjakom, nadalje med papriko in muškatom po daljšem uživanju. Navzkrižna reagiranja so mogoča med alergenimi pelodi breze, rastlinskimi strukturnimi beljakovinami in beljakovinami v semenih. Alergijsko senzibilizirane osebe na te alergene v vdihanem zraku lahko alergijsko reagirajo na začimbe iz rastlinskih družin: kobuljnice, razhudnikovke, usnjatice, nebinovke, križnice in redkeje še druge.

Začimbe in kozmetika

Poleg hrane so začimbe tudi sestavina raznih produktov, kot so: zobne paste, alkoholne pijače, masažna olja; janež, sezam, rožmarin, vanilja so sestavine dišeče kozmetike. Podobni so tudi cimet, nageljnove žbice, kumina, janež in ingver. Peru balzam je mešanica dišav, ki lahko reagira z začimbami in s sredstvi za okus ter prijeten vonj.

Zaključek

Ob sorazmerno redki pogostosti alergije na začimbe sta vendarle pogostejša od drugih sindroma navadni pelin – zelena – začimbe in navadni pelin – breza – zelena – začimbe. Torej pozitiven kožni vbodni test na navadni pelin ni le nepomemben rezultat, ampak indicira precej usmerjeno nadaljnjo obravnavo bolnika, ki mu svetujemo razrešitev alergijskega problema. Alergija na začimbe ni pogosta, se pa težko razkrije in pojasni. Z vedenjem o mogočih povezavah pa se ji preventivno lahko izognemo s tem, da sumljivi vzrok iz hrane izločimo. Zares je to zdravstveni problem pri 4–10 osebah na vsakih 10.000 prebivalcev. Alergijo na druge sestavine hrane pa ima v naših razmerah do 4 % prebivalcev. Tako si lahko izračunamo slovensko situacijo.